Ena izmed knjig za poletne počitnice (čeprav se začne z L'inverno), ki jih je lepo
prebrati. Zaradi slikovite in duhovite zgodbe,
Sicilije, kuhanja. Prav pri slednjem se večkrat spomnim te knjige. Ko se ves
dopoldan ali ves dan vrtim po kuhinji in pripravljam jed za jedjo. Tri
zaporedoma v pečico. Pet na štedilniku. Da ustvarim nekaj, kar mi že ves teden roji po glavi. Da
porabim sestavine, ki sem jih v ta namen nabavila. In seveda, da vzporedno s
tem skuham okusno kosilo in še kaj za naprej. Kot glavna junakinja Rosa, ki v
kuhinji ustvarja velike količine sicilijanske hrane. Ali pa kot kratka zgodba Harrisove v Črno belih pisanih, kjer je kuharija, med katero se bliska in kadi, že nekoliko
povezana s čarovništvom in ponesrečenim rezultatom. V La cucini gre za
Sicilijo in tradicionalni način življenja na vasi, za kuhanje, za kontrastno
življenje puste knjižničarke, a goreče ljubimke, ki v eni izmed scen gola leži
na kamniti mizi, prekrita z ostrigami. Tudi to sem brala na Krfu pod palmami.
Ni komentarjev:
Objavite komentar