Čudaštvo v moji glavi

Orhan Pamuk

Kafamda Bir Tuhaf lik. Samo romana je 547 strani, poleg tega se je Pamuk potrudil in narisal družinsko drevo junakov zgodbe, kronologijo in indeks imen. Na koncu knjige najdete še povzetke nekaterih njegovih del. Knjiga je kar zajetna in terja nekaj logističnega načrtovanja, da si jo izposodite in vrnete v knjižnico. No saj ni tako hudo, a kljub vsemu je ne morete nesti kar tako v torbici z drugimi potrebščinami. Zasede kar nekaj prostora, tudi teža ni na odmet. Žal je nisem utegnila prebrati do konca, ker mi je čas izposoje potekel in sem jo morala vrniti v knjižnico. Si jo še enkrat izposodim in nadaljujem z branjem.

Sicer po Pamukovo mehko zapisana zgodba, ki povede v življenje in občutja upodobljenih likov. Dogaja se počasi, s podrobnejšimi predstavnimi opisi, tako da se bralec zlahka vživi v čas in like.

Koristen nasvet. »Ta strah bi ga zmedel, zato si je prepovedal misliti nanj.«

(do strani 174).

Na neprebrano knjigo sem že kar malo pozabila, a sem si jo k sreči še enkrat izposodila in ob njej uživala še nekaj dni. Pamuk je prepletajočo se Mevlutovo življenjsko zgodbo lepo pripeljal do konca. Lahko bi bila osnova za dobro turško nadaljevanko. Dobro sem napisala zato, ker je ob zapletih, ki jih prinaša življenje, pisatelj zapisal še veliko več o pomislih, čustvovanjih, tehtanjih pred odločitvami junakov romana. Da bi zaobjel zgodbo in sporočila, bi film moral presej preseči običajno površinskost in vizualno podobo nadaljevank.

Knjiga popelje tudi v različne mestne predele Carigrada, opisuje turške kulinarične posebnosti, etnično in narodnostno raznolikost prebivalstva ter njihove kulturne in verske navade. V današnjem času si lahko bralec obogati predstave in sproti s pomočjo spletnih orodij najde današnji izgled Istanbulskih četrti Çukurcume, Beyoğlu, Kültepe, Mecidiyeköy, Şişli Tarlabaşı, Gazi, a Duttepeja v Istanbulu nisem našla. Le Duttepe kot vas v Girasunu ali pa Duttepe kot goro v Turčiji. Poiskala sem tudi Tavukgöğsü, turško sladico iz piščančjih prsi zelo zahtevne priprave. Vsa ta mehka imena krajev, jedi, ljudi samoglasniki s preglasi in ipsiloni še bolj mehčajo Pamukovo besedo.

 

»Presunilo ga je, ko je odkril v zunanjem svetu sled tega, kar je imel doslej za nizkotno bolezen duha, ki jo je imel le on sam. (James Joyce, Umetnikov mladostni portret)«

»V nebesih je namen srca enak namenu jezika. (Ibn Zerhani, Skriti pomen izgubljene mistike)«

»Pogajanje v družini na deževen dan ne prinese nič dobrega (Biron Paša, Izgovori in sarkazem)«

»Dosti prej spreminja oblika mesta se, kakor srce ljudi. (Baudelaire, Labod)«

»Menda sem že povedal, da ne morem misliti drugače, kakor kadar hodim; brž ko se ustavim, ne mislim več in moja glava hodi samo z mojimi nogami. (Jean-Jaques Rousseau, Izpovedi)«

Vse to ti bom dal

Dolores Redondo

Todo esto te daré. Roman je bil na seznamu del Mesto Bere, kjer so tokrat ponujeni za branje kriminalni romani. Baskovska pisateljica počasi plete zgodbo, tudi z romantičnimi opisi španske vinogradniške krajine in pretanjene urejenosti plemiškega vrta, kjer imajo posebno mesto gardenije.

»Vse to ti bom dal, če predme padeš in me moliš.« (Matej, 4,9-10).

Alan Ford 1

Max Bunker

Te knjige si najbrž ne bi izposodila, če je ne bi bilo na tokratnem seznamu Mesta bere. Pa me je premagala nostalgija, a sem bila ob prevzemu nekoliko razočarana. Alana Forda je težko imeti v rokah v obliki trdo vezane knjige. Navajeni smo bili formata mehko vezanega stripa. In še nekaj je. Tale izvedba je v slovenščini, naša generacija pa je živela z Alanom Fordom v hrvaščini oziroma zagrebščini. Saj je dober tudi slovenski prevod, a kaj ko imamo v podzavesti besedne zveze, ki smo jih brali v mladosti.

Na primer »Tko vrijedi leti, tko leti vrijedi, tko ne leti, ne vrijedi”, se sliši precej bolje kot “Kdor blesti, leti, kdor leti, blesti, kdor ne leti, je za v smeti!”.

Tudi “Ekipa TNT” se ne sliši tako dobro kot “Grupa TNT”.

Nekaj legendarnih citatov s spleta:

https://wannabemagazine.com/urnebesna-mudrost-citati-iz-alana-forda/

https://ezadar.net.hr/zabava/2764823/legendarni-citati-iz-kultnog-stripa-alan-ford-tko-spava-nije-budan-naoruzaj-se-i-bjezi/

Dogodek in druge zgodbe

Annie Ernaux

L'évenément. Passion simple. L'occupation. Le jeune homme. Štiri avtobiografske zgodbe z različnih obdobij pisateljičinega življenja. Težja življenjska izkušnja je, bolj doživeto je zapisana. Še posebej, ker je pisala iz sebe, ne oziraje se, kaj si bodo mislili drugi. Kot bi jo doživljala sama. Kot sem jo v posameznih sestavinah že kdaj občutila podobno.

Prvi dve sta že doživeli filmsko upodobitev. Vizualne podobe zgodb so se mi prikazovale že med branjem. Se mi je zdelo, kot da sem ju že nekje videla in poiskala trailerja obeh filmov. Pri drugi je ruskega ljubimca, ki skoraj ni spregovoril besede, igral Sergej Polunin.

Članek na rtvslo.

Anomalija

Herevé Le Tellier

L'Anomalie. Nekako mi ni stekla. Morda sem bila še preveč pod vtisom filma Mullholand Drive in še nekaj drugih.

Pogodba

Mojca Širok

Način podajanja zgodbe mi nekako ne leži. Preveč praznih dialogov. Sem jo morda prezgodaj odložila?

Andaluzijski prijatelj

Alexander Söderberg

Den andalusiske vännen. Knjiga mi ni stekla. Predolga poglavja brez prave vsebine. Pisatelj bje najbrž moral zavlačevati, da bi spisal 596 strani. Verjetno bi morala vztrajati dlje.

Voda v jezeru ni nikoli sladka

Giulia Caminito

L,acqua del lago non è mai dolce. Knjigo sem brala že pred časom in imela sem v spominu, da sem jo tudi že omenila v blogu. Pa je bil to očitno spomin zamišljenega. Gre za življenje neke družine v razmerah, podobnih kot v zgodbah Ferrantejeve, le da se te dogajajo v Rimu in v mestecu Anguillara Sabazia ob  Braccianskem jezeru. Socialne razmere so opisane še temeljiteje, morda so bolj krute tudi zaradi bližine časa dogajanja. In doživljanja glavne junakinje so precej globlje in bolj filozofsko opisana kot pri Ferrantejevi.

Skalpel

 Uroš Ahčan

Pogled v zdravnikov vsakdan. Res zahtevno življenje. Čeprav je delo v vsakem poklicu najbrž enako zahtevno, če ga jemlješ z odgovornostjo, ker tako nehote prispeš na prag izgorelosti.  Verjetno je bilo naključje, da sem to in še knjigo Davida Zupančiča brala kakšen mesec pred zdravniško stavko.

Pokvarjena kri

John Carreyrou

Bad blood. Knjigo sem imela zapisano med priporočenimi. Raziskovalni novinar je zapisal svoje raziskovanje velike prevare ameriškega podjetja v Silicijevi dolini, katerega ustanoviteljica je imela sprva namen iznajti revolucionarno napravo za testiranje krvi doma. Predvsem zanimiv mi je bil je značaj ambiciozne podjetnice.

 

Utrdba z devetimi stolpi

Quais Akbar Omar

A fort of nine towers. Zgodba se dogaja v času, kot se je dogajala tudi Hosseinijeva Tek za zmajem. Tudi začetna usoda junaka je podobna, le da je tu opisanih še več žalostnih podrobnosti nepojmljivih krutosti, ki so se dogajale prebivalcem Kabula.

Nadležna ljubezen

Elena Ferrante

L'amore molesto. Vse dosedanje knjige Elene Ferrante sem z veseljem prebrala. Ta pa je bila prepolna travm iz otroštva. Pisanje je iz njenega začetnega obdobja, prevedeno v slovenščino pa je bilo šele v zadnjem času, po tem ko smo predelali že ves njen opus. Branje sem opustila nekje v prvi tretjini, morda se še kdaj vrnem.

Bela levinja

Henning Mankell

Den vita lejoninnan. Švedska kriminalka se dobro bere, zajetne knjige z preko petsto stranmi sploh ni težko prebrati. Kar nekaj je preobratov, začetni zaplet v zgodbi sploh ni bil tisti, ki ga je na koncu reševal inšpektor Wallander.