To knjigo sem prebrala pred kakšnimi štiridesetimi leti. V drugi polovici osnove šole. Popeljala me je v življenje slikarja De Touluse - Lautreca (Henri Marie Raymond de Toulouse-Lautrec-Monfa), otroka aristokratske družine, post impresionista, znanega tudi po plakatih pariškega nočnega življenja iz tretje četrtine 18. stoletja. Name je takrat naredila vtis, najbrž tudi zato, ker sem v tistem obdobju tudi jaz kar veliko prostega časa posvetila risanju in slikanju. Posnemala sem risbo iz naslovnice te knjige in nekatere Lautrecove slike. Najbrž bi jih še kje našla. Še vedno se spominjam opisovanja njegove rane mladosti, odraščal je v gradu Malromé in kasneje z materjo v Parizu. Padec po stopnicah v tem gradu naj bi bil razlog njegovih težav z rastjo. Prav zaradi omejitev pri gibanju, se je še bolj osredotočal na risanje in slikanje, za kar je že kot otrok kazal veliko nadarjenost. Spominjam se še nekaterih utrinkov iz knjige. Ko se je učil slikarstva, ga je njegov profesor učil uporabe barv iz enega dela barvne lestvice. Mladi Henri je želel uporabljati pisane in žive barve, mojster ga je omejeval z rjavimi, temnejšimi toni. Po svetli mladosti je živel bolj nočno življenje montmartrskih temačnih ulic in pariških nočnih klubov, od koder je tudi veliko njegovih značilnih stvaritev. Medlo se spomnim tudi neke (neuslišane) ljubezni, a za kaj več, bi morala še enkrat nazaj v knjigo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar