Elizabeth Key
Seven Lies. Ko sem iskala ideje za branje in brskala po
spisku priporočenih knjig, sem naletela tudi na tole, še neprečrtano. Sem se
spomnila, da sem jo že prebrala, a je zaradi prevelike okupiranosti J še
nisem uspela zapisati bloga. Verjetno tudi zaradi tega, ker knjiga ob branju ni
pustila posebno globoke sledi.
Bill Bryson
The body. Zanimivo branje, moram pa
reči, da sem po že davno prebrani Kratki
zgodovini skoraj vsega pričakovala svetlejšo knjigo. V njej so poučni opisi
delovanja našega telesa, a me je malo zmotilo, ker je preveč prostora danega
vsebinam prejšnjim zablodelim zdravniškim praksam. Na primer, precej prostora je
namenjenega lobotomiji, puščanju krvi, poskusom na ljudeh, ki so se nemalokrat
končali s smrtjo. In zato je branje, čeprav zanimivo, lahko mestoma nekoliko
mračno.
Toshikazu Kawaguchi
Coffee ga samenai uchini
Izgleda, da Japonci radi pišejo zgodbe
na meji fantastike. Kot Murakami ali kratke zgodbe, ki jih tudi najdete v tem
blogu. Ima pa tudi to branje odsev japonske kulture, ki ga zasledimo npr. tako
v kriminalki (Kirino), zgodbi o mački, ki je prihajala na obisk (Hirajde),
Koprnenju (Soseki) ali zgodbah, ki se iz nedolžne spreobrnejo v perverzijo
(Ogawa). Slednji avtor je sicer napisal tudi povsem običajno zgodbo o
profesorju matematike, ki bi jo lahko postavili tudi v kakšno drugo okolje.
Preden se kava ohladi ima zanimivo
zamisel prehajanja v preteklost, a me preštevilni dialogi in opisi majhnih
situacij brez vsebine po prvem projiciranju v preteklost niso pritegnili k
nadaljevanju branja.
Selja Ahava
Taivaalta tippuvat asiat
Že druga knjiga te finske avtorice z
nekoliko posebnim pisanjem, ki sem jo prebrala.
Nekako v treh delih je, z različno
morfologijo pisanja v vsakem od njih. V prvem je pisanje morda nekoliko
morbidno s svetlimi izseki otroškega opisa svoje mame. Drugi se mi je zdel
finsko komičen z izmenjavo pisem med gospodom, ki ga je večkrat zadela strela
in gospo, ki je doživela življenjski šok z drugim zadetkom na lotu. Tretji spet
malo morbiden in sem ga na koncu brala malo po diagonali.
Kristijan Musek Lešnik
Zelo pozitivno branje. Avtor je strnil
svoje izkušnje glede življenjskih reči in situacij in jih predaja naprej svojim
otrokom in nam bralcem. Oblikovanje je bolj priročniško in bralca zapelje v
sproščeno vzdušje, kot na primer v nasvetih za življenje v knigah Hygge, Lykke in
Ikigaj.Sicer so izkušnje in nasveti iz našega kulturnega okolja in dobrodošli
za potrditev naših razmišljanj o.
Še link do zanimivega članka v Delu, ki me je navedel k branju knige. Ugotovila sem, kaj vse sem storila narobe pri vzgoji otrok :(
