Irena Štaudohar
O divjem in intimnem.
»Čas je postal vrvica.« O tem,
kako nas čas včasih omeji pri tem, kar bi še želeli početi.
»Tako kot buda, je ponavljal
eno samo lekcijo: kako se zbuditi, kako živeti v trenutku. Včasih me spominja
na Montaigna, ki je na primer pisal, kako se sprehaja po čudovitem sadovnjaku,
in ko mu misli odtavajo drugam, jih skuša takoj preusmeriti nazaj na sprehod
pod drevesi, k sladkostim samote, k samemu sebi. Preusmeriti misli nazaj v
trenutek sedanjosti je najteže in zenovski mojstri se tega učijo vse življenje
in še potem potrebujejo učitelja, da jih mahne s palico vsakič, ko začnejo
notranje misli nažirati sedanjost. Montaignova palica je bilo pisanje. In
narava.«
»Vsake toliko časa se je treba
znebiti vse lastnine in začeti znova je verjel Thoreau. Omenja obredni post
indijancev Mucclasse, ki vsakih nekaj let kupijo nove lonce, nova oblačila,
stare stvari pa odvržejo na isti kup in ga ritualno zažgejo.«
»Ljudje si včasih želimo, da
bi izginili po težkih čustvenih pretresih, ko postanejo izguba, razočaranje,
napor in teža vsakdana preveč naporni, ko ni več zraka za dihanje, ki ga ne
znamo končati in s katerim izginja naše bistvo. »
»Hoditi, jesti, nasekati drva,
malo brati, gledati ptico, skuhati večerjo, vsa ta opravila, ko jih čisto na
novo pogledamo, postanejo velika in svetla.«
Thorerau, Walden.
Film Mali kaos. Sabine de
Barra, Le Notre, Ludvig XIV., Versailles.
