ponedeljek, 16. oktober 2017

Ponosni Smoker

Irena Dousková 

Hrdý Budžes. Še ene otroške stvari. Tokrat v obliki kratkih zgodb velike in male Helenke.

sobota, 14. oktober 2017

Zapiski starega pokvarjenca

Charles Bukowski
Notes of a dirty old man. Zelo specifično branje. Že na začetku sem dobila asociacijo na Kerouaca, ne vedoč, da se bo kasneje pojavl v zapiskih, celo skupaj z Nealom C..Pa saj sta bila obadva zapita boema, Kerouac je imel manj sreče in je zaradi teh razlogov umrl mlad. Misli so mi uhajale tudi k podobnem dogajanju na Ulici ribjih konzerv in v Sladkem četrtku. In na trenutke tudi k Velikem Lebowskem, najbrž zaradi stila življenja, morda tudi zaradi končnice ”owski”. Ob zgodbi, ko se je nekdo zjutraj zbudil v zlati koži z zelenimi pikami s. 92) sem se spomnila priča navijalca, na katerega sem nekajkrat pomislila že med branjem Rdečelaske, takrat ne zaradi pojavov na koži, ampak zaradi vodnjaka. Takrat se mi je tudi, edinokrat v tej knjigi, porajala želja, da bi narisala ilustracijo. Po dolgem času sem dobila ta kreativni navdih.

O smislu. ”ljubezen je pot z nekim smislom; seks je že sam smisel.”
O dobrotvorni ukrivljenosti. ”"oooh", je rekla, "kako dobro! kako je ukrivljen! kot kavelj!””
O hladnem vetru, ki tokrat ni svežec (v Posmehljivem poželenju). "občutil hladen in prijeten veter, ki me je spravil v boljšo voljo.” še bolje bi bilo, če bi veter lahko odpishnil skrbi. Lahko pa jih kar sami, lahkotno čez ramo.
O življenju nasploh (s.172 – 174).

vse bo v redu.
končno.
za nekaj časa.
In takšno je življenje starega pokvarjenca. Vedno le za nekaj časa. Iz danes na jutri.

Prebirala sem knjižnični izvod s poljubom s šminko na 12 strani.

Otroške stvari

Lojze Kovačič
Prav neverjetno mi je bilo brati, da se nekdo lahko spomni svojega poroda. Verjetno si ga lahko predstavlja, ne pa spomni. Težko tudi, da bi se spomnili ranih let življenja pred drugim ali tretjim letom starosti. Prav tako nisem verjela Nothombovi, ki opisuje svoje (ne)navadno dojemanje sveta od rojstva naprej. Dosti bolj je prepričljiv Ciril Zlobec z opisom svojega prvega spomina, pa čeprav se je zgodil nekoliko kasneje, je podvomil o tem, ali se je dogodek dejansko zgodil, ali pa si ga samo domišlja kot prvi spomin.
Knjiga me ni močno vpotegnila vase. Razen na začetku, nisem brala ravno natančno in nekatera poglavja bolj preletela. Na branje knjige me je sicer navedla Milekova, ki je svoja razmišljanja večkrat povezala s tem Kovačičevim avtobiografskim romanom.


četrtek, 05. oktober 2017

Rdečelaska

Orhan Pamuk
Kırmızı Saçlı Kadın. Če prevedemo dobesedno te tri turške besede, pomenijo rdeča, las in ženska.
Spet čudovita zgodba, pisana z mehko besedo. Ljubezen sicer ni prekašala tiste, ki jo je Kemal gojil do Füsun v Muzeju nedolžnosti. Se pa spet dotakne gledališča in levo usmerjenih aktivistov kot v Snegu.

Rdeča nit zgodbe je primerjava z legendama o Suhrabu in Rustemu ter Ojdipu in Laju.

Pamuk se je spet, kot v Muzeju nedolžnosti, dotaknil občutenja sreče. Tu je sicer manj pisal o občutkih, ki bi lahko bili sreča in so tako značilni za omenjen roman. »Ko sva se ob večerih spuščala proti Öngörenu, sem povsem jasno čutil vzrok svoje sreče.« 

Govori pa tudi o svobodi. »Svoboda pomeni, da se človek ne meni za zgodovino in etiko. Si kdaj vzel v roke kakšno Nietzchejevo knjigo?«

Tudi o naključju in pomenu. »Gledališče me je naučilo, da imajo v življenju stvari, ki jih štejemo za naključje, nek pomen.«

Navdih je bila rdečelaska Danteja Rossetija.

torek, 26. september 2017

Tu je bila Britt - Marie

Frederick Backman
Britt-Marie var här

Nabrit naslov in stil pisanja na začetku mi je obetal več, kot mi je branje dalo. Backmanov prejšnji roman Mož z imenom Ove me je nekako zabaval celo knjigo in sem jo celo uspela prebrati. Britt – Marie pa je doživela podobno usodo kot Stoletnik, ki je splezal skozi okno in izginil ter Analfabetka, ki je obvladala računstvo. Po nekaj prebranih poglavjih sem ju brala bolj počez. Nisem sicer še prišla do konca razlogom, zakaj tovrstnih romanov ne morem več zbrano prebrati do konca. Še s Paasilinnovimi zadnjimi romani sem se morala nekoliko bolj potruditi. Slednji sicer sodi med moje priljubljene pisatelje, ker so me njegovi prvi romani, kot so na primer Zajčje leto, Množični skupinski samomor in Gozd obešenih lisic naredili za njegovo občudovalko.