petek, 21. oktober 2016

Katherine, Katherine

John Green
An Abundance of Katherines
Morda bi bil bolj na mestu prevod naslova, ki bi bil bliže originalnemu in nakazoval obilje Katarin. Je roman poln domislic in duhovitih miselnih prevalov, a kljub temu ni zadržal moje pozornosti do kraja. Nekje vmes sem začela brati po diagonali in se zadržala samo še pri zadnjem poglavju. Saj najbrž sem kaj domiselnega tudi izpustila, ker je vse od devetnajstih Katarin, preko izmišljenega a tipičnega Gutshota v Tennesseeju in groba prestolonaslednika Ferdinanda, pa do poskusa razlage ljubezni z matematičnimi formulami precej zanimivo. (Op. Pri Gutshotu je zanimivo tudi to, kar sem prebrala v nekem blogu prebivalca iz Tennesseeja, da je do dveh tretjin prebrane knjige mislil, da je kraj resničen. Najbrž je to možno samo pri Američanih.) Najde pa se tudi kakšna bolj resna misel, kot je Demokritova: »Človek povsod krivi naravo in usodo, vendar je njegova usoda večinoma le odmev njegovega značaja in strasti, napak in slabosti.« Sicer pa sem mestoma dobila asociacijo na Projekt Rosie, na otroško izvedbo On the Road ali pa na Sheldona, še najmanj pa na prejšnji prebran Greenov roman Krive so zvezde, ki je, razen tega, da gre za mladino, povsem drugačen.

Omenja tudi Lesket v gozdu. Asociacija na izmišljen odlomek iz romana A. Selinko, Désirée, ki je nastal v otroški domišljiji, da bi nekega zimskega popoldneva v gorski vasici vzbudil pozornost v roman zatopljenih staršev. »Žitni bilki sta se tako lesketali, da je razbojnik prišel zraven.«

nedelja, 2. oktober 2016

V imenu otroka

Ian McEwan
The Children Act. Kot v soboti, tudi tu Ewan zgodbo pripoveduje skozi protagonista romana, tokrat šestdesetletno sodnico Fiono in tudi tu se dotakne marginalne skupine družbe, tokrat versko osnovane.

Je mojster opisovanja značajev in stanj. »Huda bolezen ni mogla zadušiti njegove življenjske sile.« … »V njegovem vêdenju, duhovitosti je bil kanček prismuknjenosti, ki navadno spremlja visoko inteligenco. In bila je oblika samoobrambe. Gotovo je zelo preplašen.«

Zanimiva je tudi misel, da na smisel lahko pokažejo le nedogmatični ljudje. »Prišel jo je iskat, želel tisto, kar želi vsak človek in kar lahko dajo le nedogmatični ljudje, ne nekaj nadnaravnega. Smisel.«
Poseben občutek ob spominih, ki se poraja, ko se nekam vrnemo. Fiona se je v Newcastle. »Leta pozneje se je ob spominu na to željo še vedno nasmehnila. Toda kadarkoli se je vrnila tja, jo je še vedno zasledovala nejasna predstava o ponovnem začetku, neodkritih možnostih v nekem drugem življenju, tudi ko se je bližal njen šestdeseti rojstni dan.«

»Poleg tega ji je ob germanskem koprnenju po pozabi vedno nelagodno.« 
»langsam und ruhig«



Pod vrbo tam na loki
Ob reki na poljani sva z ljubico obstala;
ročico snežno belo mi je na ramo dala.
»Življenje vzemi zlahka, kot bilka trepeta!«
A bil sem mlad, neumen, in zdaj sem poln solzà.
(William Butler Yeats, prev. Janez Menart)

Down by the Sally Gardens
In a field by the river my love and I did stand,
And on my leaning shoulder she laid her snow-white hand.
She bid me take life easy, as the grass grows on the weirs;
But I was young and foolish, and now am full of tears.

Stara mama v koprivah

Aurélie Valognes
Mémé dans les orties. Knjiga je kar zabavna, najdemo kar nekaj humornih opisov, kot je na primer opis značaja gospe Suarez v devetem poglavju ali pa odnosov med starejšimi zakonci ter nerodnega verbalnega izražanja moških v odgovorih na vprašanja žensk, ki so želele slišati kaj lepega (o sebi) v triintridesetem poglavju.

Nanese tudi na ženske, ki se nerade odločajo. "Saj vsi poznamo zgodbe o ženskah, ki se ne znajo pravilno odločiti in čakajo. da to namesto njih storijo moški."
Spomni tudi na občutek, ko nam je ob nečem ali z nečim življenje takoj svetlejše in lažje. Ferdinand na primer je dobil kužka. "Življenje se mu je zazdelo nežnejše in sprejemanje odločitev lažje."