Velma Wallis
Two old women.
Sem jo brala že dolgo nazaj, pa me
je mestna bralna akcija spodbudila, da jo ponovno vzamem v roke. Odpisali so ju
in zapisali smrti. Po njihovem mnenju sta bili neuporabni in zaradi starosti
ogrožali obstoj rodu. Kot odpišejo v liberalno gospodarski družbi delovno silo,
ki gre preko petdeset, pa čeprav ji predpisujejo vedno daljšo delovno dobo.
Svojevrsten paradoks. In to ljudem, ki so vse svoje življenje marljivo delali
kot Kanji v filmu Akira Kurosave Ikiru. Kanji je v tem filmu starejši gospod,
ki je vse življenje delal kot uradnik, a je v nasprotju s številnimi drugimi
mlajšimi sodelavci svoje zamudno, nekoristno in nesmiselno delo opravljal
marljivo, natančno, brezhibno. Nato nekega dne od zdravnika izve, da bo kmalu
umrl od raka na debelem črevesu. Nenadoma dojame, da je svoje življenje zapravil
v pisarni (Vikend). Pretirane pridnosti se je v intervjuju s Sašo Krajnc lotila
tudi Maja Fabjan, le z drugega vidika. Ne zapravljanja življenja, ampak z
vidika občutka lastne vrednosti, ki ga nekateri lovijo s pridnostjo, ne pa z
postavljanjem zase (Nedelo). Ženici sta tudi bili pridni, a zaradi svoje
starosti, le s težavo. Sta si pa rešili življenji. Ne samo sebi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar