Na projekt
Mesto bere, ki poteka v domači knjižnici, me je opozorila prijazna
bibliotekarka ob priložnosti, ko sem si izposodila Ameriško pastoralo. Če se
bom pridružila projektu. Kaj lahko bi se, a imam za enkrat svoje veselje z
iskanjem in branjem knjig po svoje. Mesto bere se je začelo dogajati kakšne dve leti po začetku bloga živabere. Se torej vidi, kdo je prej
uporabil končnico bere:)
Najprej se niti
nisem nameravala uklanjati mestnemu bralnemu seznamu, potem pa me je nekako pritegnilo naključje, ki mi a je najbrž spet
podtaknil režiser življenja. Ameriško pastoralo sem poiskala na policah
knjižnice, ker sem po prebranem Človeškem madežu želela prebrati še kakšno Rothovo
knjigo, ne vedoč za dogajanja okoli mesta, ki bere. Potem me je prijazna
knjižničarka opozorila na to, da bi jo lahko prebrala v okviru tega projekta. SiriHustved sem že imela na seznamu knjig, ki so mi jih priporočile prijateljice,
Mavrico mi je v branje prepustila mama, ki jo je najbrž v knjižnici našla na
polici bralnega mesta. Brooklynske norosti sem želela prebrati še enkrat, ker
me je prav ta knjiga uvedla v Austerjev svet. Ura brez kazalcev ima pri meni
posebno mesto že od mlajših časov, čeprav takrat samo kot naslov. Zaroto bebcev
mi je v branje posodila prijateljica. Ob zadnjem obisku knjižnice pa sem iščoč
knjigo Oona & Salinger, misleč, da jo je napisal protagonist ljubezenske
zgodbe, našla Franney in Zooey. Iz bralnega seznama najbrž obnovim še Ženici in
Strah pred letenjem. Če bo še kaj časa, pa na bralnem vozičku knjižnice poiščem
še kakšno. Danes sem v roke vzela Franznovo Svobodo, pa me je približno
sedemsto strani odvrnilo od podviga.
Bralni
seznam severnoameriških avtorjev je nedvomno zanimiv, manjkajo pa mi nekateri legendarni
ali pa novejši avtorji te celine, ki so po mojem mnenju
prav tako zaznamovali literaturo tega geografskega območja, kot na primer McCarthy
ali Green. Tudi izbor del nekaterih avtorjev, ki so na listi, bi najbrž bil po mojem okusu drugačen. Na primer Kerouacev Na cesti, Rothov Človeški madež, Hemingwayev Komu zvoni, Erike Jong Zadnji blues ali Austerjev Leviatan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar