Franny in Zooey

J. D. Salinger

Franny and Zooey. S predprejšnjim prebranim romanom severnoameriškega avtorja ga povezuje priimek Glass. Tam je bil to Austerjev alter ego, tu pa je ta priimek nosila družina, o kateri je govora.

Običajno nekje na sredini prebiranja knjige preberem vse kar piše o avtorju in romanu po platnicah, če me zanima kaj več, pa polistam še po spletu. Tu sem naredila oboje, kajti na zavihku platnic, kjer je opisan Salingerjev življenjepis piše, da je njegovo najpomembnejše delo Varuh mlade rži. Po mojem poznavanju, naj bi to bil Varuh v rži in, po spletnih virih sodeč, sem imela prav. Me je pa to iskanje pripeljalo tudi do tega, da sem na koncu s streetviewjem potovala od Windsorja (New Hampshire), preko pokritega mostu (kot v oddaljenem Madison Countyu – do te asiciacije sem prišla, še preden sem kasneje prebrala uvod v Beigbederjev roman Oona&Salinger), pa do Lang Roada v Cornishu, do tam, kjer je s to guglovo aplikacijo še moč priti. Do Salingerjeve hiše na griču, kjer je živel v osami, se ne da. »Moje rahlo prevratno mnenje je, da je pisateljev občutek anonimnosti in zakotnosti druga najvrednejša lastnina, ki jo poseduje pisatelj v času svojega ustvarjanja.« Druga njegova posebnost je bila, da je za partnerke imel zelo mlade ženske, precej mlajše od njega.

O njegovem pisateljskem slogu pravijo, da vsebuje energičen, realistično raztresen dialog, včasih tudi v dolgih telefonskih razgovorih, tako tudi v Franny in Zooey. Tu se Jerome David med drugim dotakne tudi tem, ki so ga zelo zaposlovale tudi v njegovem lastnem življenju – odnos do vere, in odnosi v družini. Zooyeva družina je po usodi otrok podobna O'Neillovi (kot lahko preberomo v Beigbederjevem romanu Oona&Salinger). Pisatelj nas razveseli tudi z odnosom med materjo in otrokom (sinom), ki je podoben v prenekateri družini našega časa, ko preveč skrbne matere želijo skrbeti za vse, tudi ko otroci že odrastejo. Na straneh od 152 – 155 nas Salinger razveseli s citati Marka Avrelija (»Z veseljem se je zgodilo.«), Epikteta, Kafke (»Biti z ljudmi je lepo.«), Šri Ramakrišne, iz Ane Karenine, iz Bhagavadgite in drugimi.

Salingerja je treba brati zbrano.