Zadnja priložnost

Douglas Adams in Mark Carwardine

Če ste ljubitelj okolja, še podrobneje redkih živalskih vrst in Douglasa Adamsa, je ta knjiga za vas prava kombinacija. Tudi za izmišljenega bratranca moje sestrične. Aj-aj na Madagaskarju, kuščar na Komodu, severni beli nosorog v Zairu (in Zair), Kakapo na Novi Zelandiji, rečni delfin v Jangceju, sadni netopir na Rodiriguesu. Same resnične, a duhovito opisane dogodivščine ob iskanju zadnjega pogleda na živalske vrste, ki izginjajo (torej lahko sklepamo, da resnično običajno ni duhovito). Podobno tematiko najdemo tudi v preostalih Adamsovih pisanjih, objavljenih v Lososu dvoma. Carwardine piše, »da nihče ne ve, koliko drugih vrst je tako blizu izumrtju. Saj niti tega ne vemo, koliko živalskih in rastlinskih vrst je na svetu. Doslej so jih našli in določili osupljivih 1,4 miljona, vendar nekateri strokovnjaki menijo, da je odkritih še 30 milijonov. To niti ni tako presenetljivo, če pomislimo, da vemo več o površju meseca, kakor o predelih našega lastnega planeta. Mnoge živali in rastline izginejo, še preden se zavemo njihovega obstoja, nemara skrite nekje v globini kakega neraziskanega morja ali v kakem mirnem zakotju tropskega deževnega gozda. Bitja seveda izumirajo že miljone let: živali in rastline so izginjale že davno preden je na prizorišče stopil človek. Toda spremenilo se je nekaj drugega: hitrost izumiranja. Dolge milijone let je vsako leto povprečno izumrla ena vrsta. Toda večina vrst je izumrla šele zadnjih tristo let. In večina vrst, ki so izumrle v zadnjih tristo letih, je izumrla v zadnjih petdesetih. Večina vrst, ki je izumrla v zadnjih petdesetih, pa je izumrla v zadnjih desetih. Bolj od vsega je potemtakem srhljiva hitrost izumiranja. Zdaj na našem planetu vsako leto zgubimo več kakor tisoč rastlinskih in živalskih vrst.« Mi pa še vedno verjamemo ekonomistom, da bo nas bodo spoznanja in zakonitosti te vede varno prepeljala čez nevarne vode. Težko že v primeru, če gledamo na našo prihodnost homocentrično. Žagamo si vejo, na kateri sedimo. Sploh pa nismo sposobni pogledati na naše okolje z vidika narave in živeti z njo po njenih zakonitostih. To pa je širša razprava.