The Salmon of Doubt. Zlagoma se bliža dan brisače,
zato je nujno potrebno, da začnemo s počasnim ogrevanjem zanj. Losos dvoma je pravzaprav zadnja knjiga, ki je
izšla pod Adamsovim imenom, čeprav je ni uredil sam. Izšla je leto po njegovi
smrti maja dvatisočprvega, v slovenščini
pa smo jo imeli že ob letu izida. Z vidika bralca odlično in vidno z ljubeznijo
prevedeno s strani Alojza Kodreta. Po prebranih Adamsovih knjigah začenši s
štoparskim vodnikom in njegovimi nadaljevanji in končavši z Dirkom Gentlyem in
njegovo detektivsko pisarno, katerega delce osnutka tretjega dela najdemo v
lososu. V dvomu najdemo tudi zbrane članke in zapise iz Adamsovega računalnika.
Vse v njegovi duhoviti maniri, ki jo Nicholas Wroe v Guardianu imenuje kot
posebni intergalaktični humor. V njegovem pisanju se močno prepozna vpliv Monty
Phytona, vendar poznavalci pravijo, da je John Cleese bolj logično analitičen,
medtem ko je Adams bolj zbadljivo analitičen. Med članki zasledimo tudi
nastavke in povezave do Zadnje priložnosti.
Lososa sem prebrala z velikim
veseljem, pravzaprav sedaj, ko pišem tale odstavek, nekatere dele še enkrat, s
prav takšno veselostjo. Pa z notranjim zadovoljstvom, ker duhovite domislice
odvračajo od vsakdanjih nerazumljivih neumnosti, ki se nam dogajajo v
življenju. Njegove mladostne in druge
dogodivščine, pisanja v koži MacUserja, ki jih je nenehno motil Frank Vandal,
intervjuji, med katerimi je zelo navdušil s tistim za revijo The Atheist in kjer
lahko najdemo poglobljeno razpravo o razliki med agnostiki in ateisti.
Že nekaj časa iščem njegova slovarja The (Deeper)
Meaning of Liff. Najbrž se nisem dovolj potrudila.
Ob koncu nekega članka o tegobah s tehnologijo je
zapisal: »Vedno smo obsojeni na tehnologijo, ko pa bi radi samo stvari, ki
delujejo. Kako prepoznate nekaj, kar je še tehnologija? Precej dober
razpoznavni znak je, če ob nakupu dobite tudi priročnik«
Ni komentarjev:
Objavite komentar