The buddha of suburbia. Malo posebna
knjiga. Živahna, z zanimivo zgodbo in dogodki, včasih za običajne
kontinentalne Evropejce, nekoliko nenavadnimi. Tudi za Slovence, ki se nam
včasih še vedno pozna avstroogrska manira tako, da se drugi narodi ne počutijo povsem
udobno, kot lahko razberemo iz Vojnovićevega pisanja. Ta knjiga, bojda tudi
nekoliko avtobiografska, pa piše o življenju priseljenih Indijcev v Londonu.
Družbeno kritično analizo knjige si lahko preberete na koncu izpod peresa Zdravka
Duše, zato ne bi več modrovala in vam za občutek postregla le še z začetnimi stavki
knjige.
"Ime mi je
Karim Amir in sem po rojstvu in vzgoji Anglež, no, recimo. Pogosto me imajo za
Angleža malo hecne sorte, nekakšne nove pasme, ki je nastala iz dveh starih
zgodovinskih štorij. A to mi je kaj malo mar – sem Anglež (čeprav se s tem
ravno ne hvalim) iz južnega londonskega predmestja in trdno odločen, da nekam
prilezem. Morda je kriva čudna mešanica celin in krvi, te tukaj in one tam,
pripadanja in nepripadanja, da nimam miru in se hitro vsega naveličam. Ali pa
je to posledica odraščanja v predmestju."
Ni komentarjev:
Objavite komentar