ponedeljek, 29. avgust 2016

Sobota

Ian McEwan
Saturday. Ena dan življenja, pravzaprav celo življenje v enem dnevu. Roman mi je bil še v večje veselje, ker sem ga odkrila sama v raziskovanju del Iana McEwana. Še en odličen prevod Miriam Drev, ki je, če se ne motim, prevedla vse McEwane, ki sem jih prebrala.

Tako kot v Tujcih v Benetkah, da zgodba nekje v prvi tretjini slutiti, da nečesa še ni konec in to nekaj visi nad zgodbo do konca knjige. Pravzaprav si oddahnemo že nekoliko prej, ko se razplet dramatično obrne in še pred tem preobratom vpotegne bralca, da celo pozabi, kdaj je začel z novim poglavjem. Tako dolga poglavja, kot jih premore ta roman, so namreč pričakovane velike ločnice, a so predolga, da bi bralec ritem branja in nebranja lahko prilagajal njim. V takem primeru se bolj orientiram po številu strani, ki jih želim doseči v eni etapi branja. Kot rečeno, pri tej knjigi pa je bilo to merjenje prebranega v določenem trenutku pozabljeno.

"Kadar načneva velike stvari, politični položaj, planetarno otoplitev, revščino na vseh koncih sveta, se človeku vse skupaj zazdi zares grozno, nič ne gre na bolje in nimaš se česa veseliti. Kadar pa razmišljam o malih stvareh, tem, kar mi je blizu – o punci, ki sem jo ravnokar spoznal, razumeš, ali pa o pesmi, ki jo bova posnela s Chasom, ali o deskanju na snegu naslednji mesec, se počutim prima. Zato pa bo od zdaj naprej moje geslo: razmišljaj o malem."

"Kadar te v zgodnjih jutranjih urah daje nespečnost, si spleteš gnezdo iz lastnih strahov – nedvomno je kovanje črnogledih scenarijev in naklepov, kako bi se jim izognil, davno nekoč pripomoglo k preživetju. Ta zvijačnost mračne domišljije spada v dediščino naravnega izbora v nevarnem svetu."

Še dva vidika loščenja in likanja. "Bila je ženska, ki je življenje posvetila gospodinjenju, različnim vsakdanjim opravilom, ki so vključevala loščenje, brisanje prahu, sesanje in pospravljanje ter so bila nekoč običajna, danes pa se z njimi ubadajo samo še pacienti s kompulzivnimi motnjami." In drugi, 

"Po aktualnih moških, ki so pueri aeternae, je to drugače, oni od žene pričakujejo, da bo nadomestila njihovo mater, jim likala srajce in pobirala za njimi spodnjice."

"Tako se torej začne ta dolgi proces, ko polagoma postajaš otrok svojih otrok. Dokler se nekega dne ne zgodi, da te okarajo: "Očka, če se boš spet razjokal, te bomo odpeljali domov.""



Trajalo je dolga leta,
vendar sem zaupal v dan,
ko bova ti in jaz kot nekdaj
ob tanquerayu spet za mizo sedla.

It was a long time coming
But I knew I would see a day
When you and I could sit down
And have a drink of tanqueray

Tudi McEwan je za eno izmed izmišljenih imen uporabil Johna, nadel mu je priimek Grammaticus.


Ni komentarjev:

Objavite komentar