Angeli vsakdanjega dne

Michael Viewegh

Andělé všedního dne. V Shakespearovi mračni komediji Milo za drago najdemo veliko namigov, ki asociirajo na "središče" Vieweghovega romana, v katerem najdemo tudi Shakespearove verze vojvode Vinzenza "Računaj samo s smrtjo; S tem si olajšaš življenje in smrt. O življenju si misli: če izgubim, izgubim stvar, za katero se pulijo le norci.", ki jih je prevedel Matej Bor. (Be absolute for death; either death or life/ Shall thereby be the sweeter. Reason thus with life:/ If I do lose thee, I do lose a thing/ That none but fools would keep: a breath thou art,).

Tudi Angelom vsakdanjega dne, bi zaradi središčne teme lahkotnih razmišljanj o življenju in smrti, lahko dali označbo mračnega humornega romana. V gotovosti (nepričakovane) smrti vsa človeška nesoglasja in družinske razmere dobijo obroben pomen.

Nekaj citatov v tem smislu brez komentarja:

"Situacija je resna, ni pa brezupna. Poudariti je treba težo, ne brezup. Takih naukov ima polno glavo. Kaj lahko še pričakujemo od življenja? Narobe zastavljeno vprašanje. Ne, mi od življenja, ampak življenje od nas še kaj pričakuje?"

"Za tiste, ki razmišljajo, je človeško življenje komedija; za tiste, ki ga čutijo, pa tragedija."

"Uživaj v daru življenja. Uživaj v nasmehih otrok, barvi neba, vonju kave, toplem vetru in pozvanjanju tramvajev. Uživaj v mrzli zimi in zadušljivem poletju. Sreča je čas, Kelly. Tega ne pozabi."

"V njegovem srcu se mešata pritoževanje in ljubezen." Karel v odnosu do žene Marije.

"Kaj ni Lidi že od začetka govorila, kakšen kreten je? Pa čeprav bi govoril tudi pet jezikov? Kakšen tip gre na dopust z mamo?"

"Zaradi življenja nasploh. Čarovnija se je razblinila. Četrt stoletja skrbi za sina – potem pa pride poročena ženska z dvema otrokoma in ji ga spelje."

"Vaši otroci niso vaši otroci. So sinovi in hčere hrepenenja Življenja po samem sebi. Prehajajo skozi vas, a ne izhajajo iz vas, in čeprav so z vami, vam ne pripadajo."

"Umrl je v torek proti večeru. Kot zdravnica je nekaj mrličev seveda že videla, še nikoli pa ni videla nikogar umirati. Tomaš je bil prvi človek, katerega umiranje je videla na lastne oči. Držala ga je za roko in opazovala, kako njegov obraz izgublja še zadnje ostanke barve."

"Moramo leteti. Ni nam treba verjeti v Boga, ne smemo pa nehati upati."