Pesem lune in morja

Nina George

Die Mondspielerin. Če ne bi knjige našla na bralnem seznamu prijateljice, najbrž nanjo v knjižnici sploh ne bi naletela. Naslovnica in tipografija naslova, pa tudi zbirka knjig, ki ji pripada, napeljujeta na manufakturno pisane knjige. Pa saj morda nekaj tega tudi je, a zgodbi, ki se dogaja v navdihujoči Bretaniji, Provansi, Normandiji ali pa kje drugje v Franciji, se lahko oprosti marsikaj. In, če knjigo bereš med počitnicami v kakšni mediteranski deželi je navdih dvojen. Podobno kot pri romanih Joanne Harris.

Središče zgodbe je podobno kot pri Shirley Valentine, le da je tu glavna junakinja Mariann želela prekiniti z vsakdanjo rutino življenja, s katerim ni imela zadovoljstva zase na precej bolj brutalen način. Ko je bila mlada je življenje še obetalo, pri šestdesetih prihodnosti od katere bi kaj imela, ni več videla. »Njen poslednji dan. Ko je imela pred seboj še vsa tista leta in desetletja, se ji je čas zdel neskončen. Kakor knjiga, ki čaka, da jo bo nekdo zapisal – takšno kot se je mlademu dekletu zdelo življenje, ki naj bi še prišlo. Medtem je dopolnila šestdeset let, strani v knjigi pa so bile prazne. Neskončnost je minila kot en sam sivcat dan.«

Piše tudi o navdihu umetniku, ki je lahko »morje, ženska, vera, nekaterim je služil že košček peciva", kot smo videli pri Proustu in njegovih magdalenicah v iskanju izgubljenega časa: ''In tedaj se mi je spomin nenadoma prikazal. Tisti okus je bil okus po koščku magdalenice, ki mi ga je teta Léonija ob nedeljskih jutrih v Combrayu (…), ko sem ji prišel voščit v spalnico za dobro jutro, zmeraj pomočila v ruski ali lipov čaj in mi ga ponudila.'' Gre tudi za "nehotni spomin" – ko čutna izkušnja, denimo vonj ali okus, nepričakovano odklene vrata do spomina na že davno pozabljeno preteklost.

Nekje v zgodbi spomni tudi na razmišljanja filozofa Rogerja Cailloisa »kamne občuti kot nasprotje dinamike, šele zaradi njihove nepremičnosti je človeško iskanje vidno.«

GâteauBreton

Benoit Groult, Sol na koži

Libertango

Hijo de la luna

P.S. S prejšnjo prebrano knjigo, objavljeno na tem blogu, je nekaj skupnih sestavin – Nicolette, uši in do vratu zapeta bluza.