Amsterdam

Ian McEwan

Še eno McEwanovo delo, kjer  opisuje značaje in življenje nekoliko posebnih ljudi in jih vodi tudi k posebnemu koncu. V njih je nekaj caprijske melanholije Moravie, Zweigovega razmišljanja o koncu, spominja tudi na Bartola. Oni so bili sicer sodobniki, kar pa za McEwana ne velja.

Roman je odlično prevedla Miriam Drev. Če ste prebrali že kaj McEwanovih romanov in vas zanima kaj več o ozadju njegovih del, predlagam, da preberete tudi spremno besedo Drevove. Med drugim je zapisala tudi, da McEwan med prevajalci velja za težavnega avtorja. »Njegov sprva povsem nedvoumni stavek ob prenosu v drug jezik razkrije svojo premišljenost, dopolnilne pomene in nianse; glagol ali glagolska oblika zveza vsebuje reference. Podoben je prvovrstni, preprosti mali črni obleki, sešiti iz blaga brez elastana, zaradi česar se mora kroj točno prilegati; ko ga želiš posneti, se pokaže vrst drobnih všitkov nepravilnih oblik, milimetrsko precizen vratni izrez, brezhibno všit tričetrtinski rokav.«