Erich Maria Remarque
Station am
Horizont. Knjigo sem si izposodila v knjižnici za počitniško branje, najbrž
zaradi dobre izkušnje z njegovim romanom Nebesa ne poznajo izbrancev in predstave, da ga bom brala z enakim užitkom v podobnih
okoliščinah. Na terasi dalmatinskega otoka, s pogledom na morje. Z nekim
notranjim zadovoljstvom preko zgodbe, ki te zapelje iz poglavja v poglavje.
Naslovnica knjige je obetala nekaj podobnega, kajti v tisti knjigi si je glavna
junakinja na koncu romana rdeče našminkala usta in uresničila svojo zadnjo
željo, da je odšla v Pariz. Tudi tam so vlogo igrali avtomobili in dirkalci,
kot tu, v tej zgodbi. A knjige nisem mogla prebrati. Prebila sem se skozi nekaj
poglavij, a preprosto ni bilo nič takšnega, kar bi me potegnilo. Tako je knjiga
tu pred mano že zaprta na mizi in čaka, da bo romala na kupček počitniškega
branja na četrt prebrana.
Ni komentarjev:
Objavite komentar