Graeme Simison
The Rosie
Project. Na res domiseln in duhovit način je predstavljeno doživljanje z
vidika človeka z auspergerjevim sindromom. Po prebrani zgodbi gotovo laže razumemo
kaj se dogaja ljudem, ki imajo po eni strani posebne sposobnosti, po drugi pa ne
zaznavajo čustvenih odtenkov drugih, ne morejo razbirati izrazov na obrazih drugih, niso
sposobni empatije niti čustvovanja, kaj šele ljubezni. Zaradi tega imajo tudi
težave, če bi se želeli obnašati, kot »običajni ljudje«. Če se ne držijo
svojega reda, imajo občutek da je njihovemu življenju zavladal kaos, ki jim
moti logično razmišljanje, in da jim stvari uhajajo iz rok. Problem je namreč,
ker se čustva ne skladajo z logiko. Pri glavnem junaku sem že na začetku
branja dobila asociacijo na Sheldona in si ga vizualizirala v tej podobi. Lahko
bi bil tudi Forest Gump.
Štetje minut se je nekako naključno¿ ujelo s enakim
pristopom načrtovanja moje poti do ladje za kraj, kjer sem knjigo prebirala. In
s pogledom fanta iz Sarajeva, ki sem ga na tej na minute razdeljeni poti spoznala
in je dejal, da na svojih poteh ne računa časa. Kolikor rabi, pač rabi. In to
je tudi prava filozofija za življenje sploh, posebej pa še na dalmatinskem otoku pešcev, kjer vse
poteka počasi in je občutek časa bolj relativen (razen ob 12 v baru na obali).
Prijatelji so glavnemu junaku dajali nasvete, kako
se obnašati, da bi lahko preživel veliko časa v družbi ene osebe. »«Trudi se jo
poslušati,« mi je svetovala. »Če ti postavi nerodno vprašanje, jo vprašaj,
zakaj jo to zanima. Vrni ji žogico. Če študira psihologijo, potem rada govori o
sebi.««
O tem, kako se nekatere ženske izgubijo v
gospodinjskih opravilih in pozabijo nase in svoje potenciale. »Sicer ni
dokončala nobene šole, ker je prevzela tradicionalno vlogo gospodinje, kar je
bila zame velika potrata nadarjenosti – zlasti ker se njenim potomcem očitno ni
zdelo, da bi morali zdaj oni v zameno skrbeti zanjo.« Ta stavek govori o
Daphne, ki je ime dobila po volčinu, rastlini, ki cvete za njen rojstni dan.
(op. en izmed volčinov, Daphne blagayana, blagajev vončin, je bil s strani
Freyerja odkrit blizu Polhovega gradca in je imenovan po botaniku Robertu Blagaju.)
Glavnemu junaku je bila všeč beseda »reformirati«,
ker ima v korenu »formo«. Njemu je bila pravšnja, ker je želel spremeniti svojo
zunanjo podobo, mi pa pod tem pojmom razumemo nekaj precej bolj korenitega,
spremembo sistema. Je pa bil v spreminjanju sebe toliko kritičen do te preobrazbe, da je ugotovil, da je
spremenil »samo svoje vedenje.« Kljub temu, da gleda na življenje predvsem
racionalno in ga skuša razlagati logično, je po svoji delni preobrazbi našel
tudi manj racionalne razlage. »Zdi se mi, da je vse, kar sem počel v življenju,
vodilo k temu trenutku tukaj s tabo.«
Prevod je po mojem mnenju odličen, lepo se bere in kaj lahko se je
vživeti v glavnega junaka. Poleg tega s pravo mero uporablja slengovske izraze
in pomaga k pristnemu doživljanju situacij. (op. razveselila sem se izraza »pajade«,
ki se uporablja, žal pa ga nisem našla v nobenem izmed slovarjev.)
Nujno testirajte svoj čustven odziv na filme Ko je Harry srečal Sally, Najini mostovi in Ne ubijaj slavca. Mislim, da bo precej moških
imelo težave s tem, tako da verjetno ne gre samo za razliko med avtisti in
ostalimi, ampak tudi za razliko v sposobnosti čustvovanja med moškim in žensko.
291 in 327.
Ni komentarjev:
Objavite komentar