Zdaj šele spoznavam, da nam je dedek podaril veliko
knjig. Kako je vedel, da je to najlepše darilo, ki ostane za vedno. Jaz jih
imam nekaj z njegovim posvetilom, pred kratkim pa mi je mama ponudila za branje
eno, ki jo je dobila od njega za god dve leti po izidu. Sama je v knjižnici
gotovo ne bi našla, v knjigarni pa del tega bosanskega avtorja skoraj zagotovo
več ni. Všeč mi je tudi datum njegovega rojstva.
Otok simbolizira omejenost. Na otoku se dogajajo
kratke zgodbe, ki so in niso povezane med seboj. Zanimiva je že prva, o že
dolgo poročenem paru s svojimi navadami, delitvijo nalog, vsakodnevnimi
prepiri, ki to niso. Kako domače zveni to. »Zakaj se spet kregata?«. »Saj se ne
kregava«.
V zgodbah najdemo razmišljanja tega jugoslovanskega
filozofa, oprta na predhodnike.
"Pazite še enkrat: na eni strani vaša močna organizacija, ki bi lahko prinesla srečo vsemu človeštvu, na drugi pa nekoristen stari mandarin, čigar obstanek ovira mogočo splošno srečo. Torej? Ali naj umre ali živi stari mandarin?".
"Ali podarja glasbo sebi in svojim nedoločenim željam? Ali tistemu, ki želi poslušati? Je sreča želenje ali dajanje?"
Prav zadovoljna sem, da sem jo prebrala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar