Odkar sem že dolgo nazaj prebrala to knjigo, s
strahospoštovanjem ravnam z oleandri (Nerium oleander), še posebej njihovimi
cvetovi. Mati glavne junakinje je namreč s čaji iz cvetov te okrasne rastline,
zastrupila svojega ljubimca. Razloga se pravzaprav ne spomnim več. Ljubimca pa imam v
spominu, kot nadutega, ne preveč privlačnega moškega iz
zahodne ameriške obale. Hči matere glavne junakinje (torej ona), je zaradi tega
razloga pogrešala njeno bližino v svojih najobčutljivejših letih. Videvali sta
se ob redkih priložnostih po zaporniških pravilih.
Prav nekaj dni nazaj je pogovor nanesel na podobno
ljubljansko zgodbo izpred mnogih let, ko je gospa s potrpljenjem postopno
zastrupljala svojega nezvestega ljubimca. V puding, ki ga je imel verjetno rad,
mu je dodajala merice arzenika. In počasi se je vrnil na mentalno raven otroka, dokler
ni umrl. Tudi ta gospa je končala v zaporu.
Strupenost oleandra sem enkrat čutila tudi sama, ko
sem zaradi nedolžnega prenašanja rastline iz enega konca vrta na drugega,
dobila celomesečno zelo srbečo nadležno kožno alergijo. Kaj je nauk te basni?
Izogibajte se dotiku oleandra, posebej njega konzumaciji in še posebno, če ste
ljubimec prevarane ljubimke.
Ni komentarjev:
Objavite komentar