Haruki Murakami
Ideja se pojavi
Kishidancho goroshi: dai ichi-bu, arawareru ide hen (騎士団長殺し)
Murakami je res mojster pisanja (v
slovenski različici ima nekaj zaslug pri tem zagotovo tudi prevajalec). Branje
potegne in težko je delati premore. Tudi zato, ker poglavje vedno konča tako,
da moraš pričeti z branjem naslednjega. Po nerodnosti sem si v knjižnici
rezervirala samo prvi del tik pred lockdownom in spoznala, da zaradi zaprte
knjižnice drugega niti ne morem rezervirati, Kar groza me je bila pričakovanja
končanja branja prve, ker se mi je nekako zdelo, da bo na tem mestu nuja po
branju druge še večja (kot je bila pri poglavjih).
" »A se ne vidiš vsako jutro v
ogledalu?« »To je drugače«, je rekla. »Tisto je samo fizičen odsev.«
Besede "upravičilo" v Franu
ne najdem.
"Dnevi so bili takrat še poletno
vroči, po sončnem zahodu pa je gorski mraz že mrazil. Škržati, ki s prej tako
hreščali, so zlagoma prepuščali glas velikemu zboru drugih žuželk. Drugače kot
v mestu si je tod, sredi narave, novi letni čas nebrzdano jemal svoj delež na
račun prejšnjega. "
"Zdramila me je tihota. Tudi to
se zgodi. Včasih človeka zdrami nenaden zvok, ki pretrga tišino, spet drugič
nenadna tišina, ki pretrga hrup. "
"Zravnal sem se , se zbral in
karseda oklestil odvečne misli. "
"Bil sem utrujen, toda utrujenost
ni bila brez telesnega udobja. "
"Poznam nekega arhitekta
krajinarja iz teh logov, navajen je prekladati skalovje. "
"S samomumifikacijo je sket dosegel razsvetljenje, presegel svet
dvojnosti življenja in smrti in obenem pridobil možnost odrešiti človeštvo.
Temu pravijo nirvana. "
"Boljše je, da človek nekaterih
stvari ne ve. Mogoče je res. Najbrž je tudi boljše, da človek nekaterih ne sliši.
"
"Ko si sam zaprt v majhen temen
prostor, se najbolj ne bojiš smrti; najstrašnejša je misel, da bi moral tam
večno živeti. … Da bi preživel, mora človek tako ali drugače premagati ta
strah. Se pravi premagati samega sebe. In zato se mora karseda približati
smrti. "
"Namesto neomajne resnice izbiram
omajno možnost. "
"Kar vidi oko, je resnično, je
zašepetal komtur. Le odprite oči in glejte. Sodite lahko pozneje. "
"Gnalo naju ni to, kar sva imela,
in ne ono, za kar sva si prizadevala, temveč tisto, kar sva izgubila, tisto
česar nisva imela več. "
"V zgodovini je precej reči, ki
naj raje obležijo v temi. Ni rečeno, da dejstva človeka obogatijo. Ni rečeno,
da objektivno prekaša subjektivno. Ni rečeno, da resnica utrne utvaro. "
" »Hvala«, sem rekel iskreno, »te
besede mi vlivajo pogum.« »Vi tudi rabite pogum?« »Veš da. Vsak ga.« "
" »Tudi jaz bi se rada razumela«,
je rekla. »Nisi sama«, sem pritrdil. »Tudi jaz bi rad razumel sebe. Ampak to ni
tako lahko. Zato rišem.« "
" »Kakšen je občutek?« »V bistvu
nekam hecen. Kot da bi mi na lepem spodneslo pot, po kateri sem strumno hodil,
in se samo še opotekam po praznini, ne da bi vedel, kako in kam naprej.« "
Metafora se prenese
Kishidancho goroshi: dai ni-bu, utsurou metafa hen
"Vas je to navznoter spremenilo?" "Ja, čisto.
Navznoter in navzven, na več načinov. Čas mi je začel teči čisto drugače. Poleg
tega mi, kot si rekla ti, časa prej ne uspe povezati s časom potem."
"Ni vedela, koliko časa je preteklo. Tam čas ni bil enoten,
niti ne reden. Kljub temu se je zdelo, da teče."
"Čas je ne oziraje se na njene misli, mineval po lastnih
načelih. V mali sobici, zleknjena na goli postelji, je opazovala, kako se
lenobno vleče mimo."
"Parkirnega prostora tudi ni in ni hotelo biti in zazdelo se
mi je, da svet postaja iz leta v leto bolj nevzdržen."
"Nehote sem se vprašal, če je to res. Včasih človek pozabi
tisto, kar bi si moral zapomniti, in se spomni onega, kar bi po pravici
pozabil. Zlasti pred skorajšnjo smrtjo."
"Spanec se me je izogibal vse do četrte ure zjutraj."
"Scott Fitzgerald v nekem romanu pravi, da ne kaže zaupati
ljudem, ki razglašajo, kako normalni da so."
"Nihče ne ve, kaj je resnično," je odrezala. "Vse
kar je vidno očesu, je konec koncev plod asociacij."
"Duh prebiva v spominu, hrani in preživlja se s
podobami," je rekel ženski glas.
"Kakor se utapljajoči oklene boje, sem pomislil na peugeota
205. Svojega francoskega malčka, ki sem za njegovim volanom prepotoval kraje
med Severozahodom in Hokaidom. Zdelo se mi je tako davno, a mi je v ušesih še
vedno jasno odzvanjalo klenkanje njegovega robatega štirivaljnika. Nisem mogel
pozabiti niti, kako nerada in škrtaje je šla njegova ročica iz druge prestave v
tretjo."
"Zunaj se je razlegala tema." Branje me navda z ugodjem,
ko je uporabljen nek nov pojem za opis neke situacije in jo opiše še bolje, kot
če bi za to uporabili običajnega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar