Jukio Mišima
Kinjiki. Zelo
posebna knjiga, morda nam namigne smer te posebnosti tudi dejstvo, da je Mišima
napisal tudi Markizo de Sade. Morda barve v naslovu namigujejo na odtenke. Ali
pa prej obratno, ker so odtenki prišli precej za barvami.
Moram
priznati, da me pisanje ni navedlo k temu, da bi knjigo pozorno prebrala od
prve do zadnje besede. Sem pa kljub temu zaznala enega izmed kontekstov pojma
čuječnosti. "Ah, ta človeška čuječnost, namenjena za ohranitev resnice na
strani spečih." Prav na koncu knjige pa najdemo opredelitev svobode kot
bremena. "Težko opisljiva svoboda mu je na prsi pritiskala teže kot
celonočna melanholija. Tesnoba mu je nerodno pospeševala korak. Najbrž bi bilo
to tesnobo še najbolje pripisati celonočnemu bedenju."
Ni komentarjev:
Objavite komentar