Alexandra
Berková
Če se prav spomnim, sem naslov knjige s
kratkimi zgodbami zasledila v Bukli. Ko jo boste iskali v knjižnici pri
leposlovju pod Be, iščite rdeče platnice. Tako sem jo našla, ker je
knjižničarka še ni poznala. Verjetno zato, ker je sorazmerno nova. Knjiga
mislim.
Zgodbe mi niso bile prav blizu, čeprav so
prišle izpod ženskega peresa. Morda mi niso stekle tudi zaradi uporabe slenga v
nekaterih zgodbah, pa tudi ne, ker je bila beseda preveč gosta in je nizala cel
kup stvari eno za drugo. Nasploh sem opazila, da mi sleng, preveden v
slovenščino ni najboljši za branje. Spomnim se že kriminalk, ki so se dogajale na
Siciliji in so bile prevedene tako, da so skušale v slovenščini oponašati
narečje juga Italije. Precej boljše tečejo prevodi, ki so prevedeni v knjižni
jezik, tu pa tam pa so uporabljeni kakšni narečni izrazi kar v originalu.
Vsako poglavje se začne z mislijo.
Narava nam na pot
postavlja našo omejenost kakor past. (G. Greene)
Vsaka situacija
ima smisel, le najti ga je treba. (B. Spinoza) Najbrž bi se morala bolj
poglobiti v sporočilo posameznih zgodb.
Nas čebele
opazujejo? Mi jih, jasno, že dolgo opazujemo. (W. Saroyan) Kaj mislite, da so
čebele opazile, da jih opazujemo? In kdo je tu čebela?
Ta čudna
nespametnost človeka, ki sam sebi dopušča in hoče verjeti, da si želi resnice,
medtem ko od tega sveta pričakuje ljubezen. (A. Camus)
Sicer pa boste
videli, kako se bo to končalo. Zvoki se bodo vrnili v orgle in prihodnost bo
izginila v nožnici preteklosti kakor še vselej doslej. (H. Michaux)
Saj bo bolje, le
preživeti morava do takrat, hrani moči, bratec! (R. Kipling)
Predlogi za nenavadna potovanja so od Boga dane plesne vaje. (K. Vennegut ml.) To boste razumeli tisti, ki hodite na plesne vaje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar