Aravind Adiga
The White Tiger. Hvaležna sem
Mestubere za tole knjigo, ki mi najbrž sicer ne bi nikoli prišla v roke. Kot
vse indijske knjige, ki sem jih doslej prebrala, tudi ta opisuje sicer zahtevne
teme na igriv in duhovit način. Vzdušje bollywodske manire in indijske
angleščine sem si najbrž pričarala sama.
Zanimiv je občutek glavnega junaka, ki ga je
doživel v Delhiju med vožnjo ponoči, »občutek, da če v meni nekaj gori, ko
vozim, mesto to ve in samo občuti isto.
Glavni junak je imel za največje štiri modre
pesnike, Rumija, Ikbala, Mirzo Ghaliba in še enega, čigar ime je slišal, pa ga
je pozabil. Najbrž je imel v mislih Omarja Hajama.
»Leta dolgo si iskal
ključ/ a vrata so bila ves čas odprta.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar