Poljubček

Roald Dahl

Kiss kiss

Kratke zgodbe, vse nekoliko bizarne, ponekod tudi (črno) humorne, mestoma grozljive, posebej zaradi navidezne normalnosti, vse pa brez nedvoumno pojasnjenega konca, a tako zapisanega, da si ga bralec lahko predstavlja. Spomnile so me na Črno belo pisane Joanne Harris. Tudi te so bile namreč preko roba običajnega. V času, ko jih je pisal, je imel pisatelj okoli petdeset let, torej starost prelomnice, ko je življenje morda domišljijsko doživljal že nekoliko drugače.

Kaj več ne bi zapisala o tem branju, vsak ga gotovo dojame po svoje.

Nekje v knjigi sem našla posrečen zapis za položaj, ko se nečesa, kar veš in imaš na robu jezika, v tistem trenutku ne moreš spomniti: »Nič ni bolj mučnega kot to, kar lebdi onkraj vašega spomina.«

Pa še o tem kaj in zakaj počnejo mačke: »Mačke vedo, kaj počnejo,« je rekel mož. »Nikoli ne boš doživela, da bi mačka počela kaj proti svoji volji. Mačke že ne.«

Roald Dahl

https://www.delo.si/kultura/knjiga/roald-dahl-in-tovarna-domisljije-74914.html