sreda, 8. julij 2015

Kuhinja: Strogo zaupno

Anthony Bourdain
Kitchen confidential. Prigode iz kulinaričnega podzemlja.
Spet sem se lotila zapisovanja doživljajev s knjigo prepozno. Čeprav sem Bourdaina nehala brati šele včeraj, sem že na polovici naslednje knjige. To pomeni, da med običajnimi gospodinjskimi opravili v mislih ne tvorim stavkov in besed za zapisovanje. No, morda se dan pozneje še česa spomnim.
Avtor knjige je posnel tudi nekaj teve oddaj. Na spletu je najti eno, ki jo je posnel za Travel Channel na Hrvaškem in začel gurmansko turnejo prav v meni ljubi Istri, natančneje v Motovunu, v konobi Mondo, kjer je bil navdušen nad pripravo tartufov. V Istra Gourmetu ta konoba ni prav visoko ocenjena, je pa zato običajno med najboljšimi druga v oddaji, konoba Batelina v Banjolah. V oddaji je šel z lastnikom in njegovim očetom celo na lov ribe. Nekje sem prebrala, da je v Batelini na jedilniku tisto, »što tata ulovi«. Konoba je res odlična, je pa po velikosti in mirnosti kuhe bolj podobna tistemu tipu gostilne, ki jo v knjigi opisuje, da jo ima Bryan Scott in ne tistim, v katerih je delal Bourdain, kjer delo poteka po postajah, kot na tekočem traku.
Gre za verjetno precej iskren zapis avtorjevega kuharskega dela življenja. Zgodba se mi je sicer na momente malo vlekla in sem včasih brala malo po diagonali, a kljub vsemu ima nekaj zanimivih delov. Kot na primer organizacija dela pri Veliki nogi, kuharske zapovedi v predzadnjem poglavju ali slovarček kuharskih izrazov, v katerem je med številnimi drugimi svoje mesto našel tudi 86, za katerega lahko v različnih virih najdete več etimoloških razlag.
Zanimiva je tudi v vidika preučevanja značajev, ki jih morajo imeti posamezniki, da bi lahko dobro opravljali (kuharsko) delo.  Kot na primer to, da je bolj uporaben nekdo, ki je sam splezal po lestvici navzgor, kot »kakšen beli mulc, ki moči posteljo in ga je mama naučila, da mu svet dolguje čisto vse, povrhu vsega pa je prepričan, da dejansko nekaj ve.« Za (kuharsko) delo je pomemben tudi značaj. »Velika noga je vedel – in to zdaj vem tudi sam – da je značaj dosti pomembnejši od znanja in delovnih izkušenj.«
Bourdain je opazil tudi razliko v pogledu na delo, med seboj in Bryanom Scottom, ki je imel povsem drugačen pristop h kuhanju. »Scott se je že zgodaj naučil, da bo moral v življenju tudi delati, medtem ko sem bil jaz, očitno proizvod Nove meje in Velike družbe, res prepričan, da bi morali za moje življenje poskrbeti drugi – jaz pa bi v bistvu moral samo malo počakati in bi živel bolje od svojih staršev.« »Scott je bil pametnejši in resnejši. Bil je tudi dosti bolj odločen pri tem, kaj hoče doseči in kako dober hoče biti. Zato je začel nekakšno leteče pripravništvo, pri katerem je dal prednost znanju, ne pa denarju.« Scott je imel tudi drugačen pristop pri razmišljanju o tem, kaj bo pripravljal. »Ali tudi po službi razmišlja o hrani, sem vprašal Scotta. Ali v postelji razmišlja o tem, kaj bo jutri glavna jed? »Ne,« je odgovoril. »Ko pridem v službo, pogledam, kaj je na voljo, in se potem odločim,« je odgovoril. Nisem mu verjel.«
Zelo zanimiv opis tega, kako je, ko uživaš v zares odlični hrani v okolju lokala, ki te potegne ven iz običajnega sveta in, ko se po gurmanskih užitkih vrneš vanj. »Restavracijo sva zapustila med običajnim priklanjanjem in vzklikanjem »Arigato gozaimašiTAAA!!!« in se previdno, zelo previdno splazila po stopnicah navzgor, nazaj v fizični svet.« Ker je bila ta restavracija na Japonskem, sem nehote dobila asociacijo na Murakamijeve vzporedne svetove.
Že videne pa so tudi Bourdanove ugotovitve o njegovih (kuharskih) rokah. Bivša sodelavka je tovrstne roke pridobila sicer pri likanju, jaz pa jih imam občasno prav zaradi dela v kuhinji. »Končno imam roke, kakršne sem si vedno želel,« je dejal.
Prevajalec je imel kar veliko dela s slengovskim izrazoslovjem, je pa nekako dobro izbral razmerje med prevodi in zapisi v originalu. Zanimivo je prevedel tudi Salade niçoise v Solato iz Nice. Na jedilnikih velikokrat najdemo kar Niško solato, kar je najbrž prav, a asociira bolj na (naš) Niš.

Na pristaniški obali


http://www.delo.si/sobotna-priloga/vsakdo-hodi-po-svetu-s-temnimi-angeli-na-ramenih-bourdain-ni-bil-izjema-61416.html

Ni komentarjev:

Objavite komentar