The Hitchhiker's Guide to the Galaxy
Vsak razsvetljeni intergalaktični bralec je gotovo
pričakoval objavo tega bloga na današnji dan. Najbrž je bilo le naključje, da
so s praznovanjem dneva brisače (The Towel's Day) pristaši Douglasa Noela Adamsa začeli prav na dan
mladosti. Praznovati so se ga namenili štirinajst dni po njegovi še
nepričakovani smrti (11. maja 2001). V vodniku je namreč omenjena pomembnost tovrstnega
kosa blaga, navedeno pa je tudi, da vam za varnost ni treba drugega, kot da
imate pri sebi svojo brisačo (Ford Perfect jo je imel vedno v svojem nahrbtniku
poleg gledaliških besedil, elektronskega štoparskega palca,
sub-sta-sens-o-matica, nekaj kulijev, beležnice in knjigo (štoparskega vodnika)
v mikro-submezon-elektronski izvedbi (z napisom »Don't panic« na plastičnem ščitniku v prijaznih velikih črkah)). Velika
kopalna brisača je bila znamke Marks&Spencer.
“A towel, it says, is about the
most massively useful thing an interstellar hitchhiker can have. Partly it has
great practical value. You can wrap it around you for warmth as you bound
across the cold moons of Jaglan Beta; you can lie on it on the brilliant
marble-sanded beaches of Santraginus V, inhaling the heady sea vapours; you can
sleep under it beneath the stars which shine so redly on the desert world of
Kakrafoon; use it to sail a miniraft down the slow heavy River Moth; wet it for
use in hand-to-hand-combat; wrap it round your head to ward off noxious fumes
or avoid the gaze of the Ravenous Bugblatter Beast of Traal (such a
mind-bogglingly stupid animal, it assumes that if you can't see it, it can't
see you); you can wave your towel in emergencies as a distress signal, and of
course dry yourself off with it if it still seems to be clean enough.
More importantly, a towel has
immense psychological value. For some reason, if a strag (strag: non-hitch
hiker) discovers that a hitchhiker has his towel with him, he will
automatically assume that he is also in possession of a toothbrush, face
flannel, soap, tin of biscuits, flask, compass, map, ball of string, gnat
spray, wet weather gear, space suit etc., etc. Furthermore, the strag will then
happily lend the hitch hiker any of these or a dozen other items that the hitch
hiker might accidentally have "lost." What the strag will think is
that any man who can hitch the length and breadth of the galaxy, rough it, slum
it, struggle against terrible odds, win through, and still knows where his
towel is, is clearly a man to be reckoned with.
Hence a phrase that has passed
into hitchhiking slang, as in "Hey, you sass that hoopy Ford Perfect?
There's a frood who really knows where his towel is." (Sass: know,
be aware of, meet, have sex with; hoopy: really together guy; frood:
really amazingly together guy.)”
Njegovo delo se je globoko dotaknilo nekaterih
bralcev. V prologu Lososa dvoma izvemo, da kroži zgodba o ženski, ki je umirala
v hospicu, pa je menila, da bo vse v redu, ker je imela pri sebi svojo brisačo.
Sprejela je Douglasovo vesolje in ga vključila v svoje. Douglas je bil v hudi
zadregi, ko je slišal zanjo. Zanjo pa je bila brisača dobesedno simbol
varnosti, ko se je odpravljala na neznano pot.
Se pa brisače v nekoliko drugačni vlogi pojavijo
tudi v slovenskem radijskem mediju. V osemdesetih letih jih je preko frotistov
v humorno nadrealistični svet pripeljal Emil Filipčič.
Poleg slogana »Don't Panic«, je med bralci gotovo
najbolj poznan odgovor super računalnika Deep Thought (Kodre ga je prevedel v
GlobokaMisel) na vprašanje »O življenju, vesolju in sploh vsem«, ki ga je
računal sedem in pol milijona let. 42. Problem je bil v tem, ker zastavljavci
nikoli niso vedeli kaj je vprašanje. Dokončno vprašanje o življenju, vesolju in
sploh vsem, ki bo lahko prineslo Dokončni odgovor, lahko postavi računalnik, ki
bo prišel za njim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar