Vse tja do reke

Elizabeth Gilbert

All the way to the river. Najprej sem jo brala le napol in jo celo mislila odložiti. Ni bilo zgodbe, samo izpovedovanje travm pisateljice, sem si rekla. Potem sem jo dala v roke moji mami, ki jo je z zanimanjem prebrala v enem kosu. In sem knjigi dala še eno priložnost. Res zanimiva odkrita izpoved z veliko izkušnjo in razmisleki.

»Zagotavljali so mi, da nisem najvišja sila v vesolju in me prosili, naj že neham drugim vsiljevati svojo voljo. Vabili so me, naj molim za vodstvo. Izzivali so me naj se prepustim. Opomnili so me na pomen besede ponižnost. Spodbujali so me, naj proučim svojo vlogo v neobvladljivosti življenja. Svetovali so mi, naj se naučim skrbeti zase, namesto, da se obsedeno ukvarjam z drugimi, jih rešujem in krivim za svoje notranje razdejanje.. Spraševali so me: Še vedno čakaš, da se bo nekdo drug spremenil, da boš lahko v redu? …«

»Seveda lahko vedno ljubiš odvisnika – ampak ta te ne mora nazaj.«

»Nič ni narobe, če tega človeka zapustite. … Brata ni več, okej? Kar imaš, je vampir. Ko ne bo več česa vzeti, pa te bo zavrgel. Verjemi, tega vampirja ne briga zate. Zato je čas, da se začneš brigati sama zase, ali pa se boš nekega jutra zbudila in ugotovila, da ni več ničesar, kar si v življenju imela, tudi brata ne.«

»So najobčutljivejši, najbolj ustvarjalni, najprijaznejši in najbolj duhovni ljudje, kar sem jih kdaj srečala.«

»Je vesolj prijazno? (Frederik W.H. Myers)«

»Ljudi, ki so desetletja obupano hrepeneli, ker so bili njihovi partnerji čustveno nedostopni, vse življenje ponižujoče služili ljudem, ki jih niso ne spoštovali, ne ljubili.«

»Po moje obstaja bistvena razlika med tem, da se počutiš dobro in da ti je dobro. Svet je poln stvari, zaradi katerih se lahko počutim zelo, zelo dobro – toda pred vstopom v program, nikdar nisem mogla reči, da mi JE dobro. To zame pomeni, da si miren, stabilen, sproščen, povezan in morda celo časten. Pomeni, da ponoči spiš brez pomirjeval. Pomeni, da lahko prebaviš hrano, si na voljo prijateljem in da dihaš. Pomeni občutek, da ima vsak dan ravno pravšnje število ur in da so tvoje osnovne obveznosti obvladljive. Pomeni, da lahko postaviš meje, s katerimi obvaruješ zdravo pamet. Pomeni, da čutiš lastno vrednost in da te ne navdaja sram.«

 

Spet poskušam nadzorovati Svet

Planiram.

Pripravljam.

Poziram.

Preobračam.

Predvidevam.

Pridigam.

Prerokujem.

Paničarim.

Človek bi rekel, da sem pozabila na Boga.

Čuvar njene skrivnosti

Jean-Baptiste Andrea

Veiller sur elle. Idealna knjiga za večerno branje v postelji, ki zaziba v miren spanec. Beseda teče mirno in tekoče. Več ne bi napisala, ker je o zgodbi kiparja dovolj napisanega v medijih.

https://www.delo.si/magazin/vikend/knjiga-tedna-jean-baptiste-andrea-cuvar-njene-skrivnosti

Adios Buenos Aires

Brina Svit

Počasno poslavljanje od Buenos Airesa. Nostalgija ob vedenju, da se nekaj končuje. Slike mesta, ulic, trgovin in prodajalcev. Poslavljanje od prizorišč milong in plesalcev.

»A istočasno tudi nekoga, ki je, razen tega da sva približno iste starosti, popolnoma drugačen od mene, ki ne dlakocepi, si ne postavlja nepotrebnih vprašanj, se ne ukvarja z uspehom ali odobravanjem drugih. Preprosto zaupa in se ne sprašuje trikrat na dan, ali se mora posloviti od svoje mladosti, ker ve, da lahko spadaš med gente mayor, kot se v španščini reče starejšim, in hkrati ostajaš mlad.«

Diptih

Colombe Schneck

Deux petites bourgeoises (Mali buržujki). La Tendresse du crawl (Milina kravla). Dve noveli združeni v eni knjigi. Branje je bilo prijetno presenečenje.

Heloise in Esther.

»Ne moreš se boriti proti vsemu. Izberi bitke, ki so nujne, pusti ostalo.«

»Spusti.«

»Nehaj s tem ždenjem. Pojdi naprej. Če ne gre, vstani in pojdi.«

Milina kravla

»Plavanje me je naučilo negotovosti. Z negotovostjo se je vrnila ljubezen.«

Prežihov Voranc

Tone Partljič

Slog pisanja mi nekako ni šel k umirjeni podobi Lovra Kuharja, ki sem si jo ustvarila v otroštvu in mladosti ob prebiranju njegovih zgodb.