Paolo
Coelho
Veronika
Decide Morrer. Knjiga je na seznamu Mesto bere, zato sem izkoristila priložnost,
da bi jo še enkrat doživela. V spominu sem imela, da sem
jo brala precej časa nazaj, ne pa šele ob koncu devetdesetih, ko je izšla v
Slovenščini. Spomnila sem se še osnovnega poteka zgodbe, v mislih so mi ostale
slike sobe v frančiškanskem samostanu s pogledom na Prešernov trg ter klavir in
fant v ustanovi, kamor so jo prepeljali po neuspelem samomoru. Drugih
podrobnosti pa ne več, tudi tega ne, da je zdravnik na njej eksperimentiral, da
bi v njej spet vzbudil željo po življenju.
Takrat, ko sem jo brala
prvič, sem bila nekako vzhičena nad tem, da je avtor zgodbo postavil v
Ljubljano, zdaj, potem, ko sem v začetku dvatisočih prebrala dve ali tri
njegove knjige, pa sem dobila občutek, da gre za verižno pisanje knjig z željo
po prodaji na osnovi nekaterih duhovnih spoznanj. Tudi promocija Ljubljane je v
mojih očeh v takšni prizmi postala cenen način pridobivanja bralcev. Kaj pa
vem, morda pa se motim.
