Tetka

Valérie Perrin

Tata. 741 strani, zaradi fizičnih značilnosti ni čtivo, ki bi ga nosil s seboj za branje ob prostih trenutkih dneva. Veliko bolj praznih dialogov, zato sem zgodbo mestoma prebirala bolj po diagonali. (144)

Sveža voda za rože

 Valérie Perrin

Changer l'eau des fleurs.

»Nič ni lepšega, kot skozi slamnik videti nebo. Rad ga gledam skozi luknje, ne da bi me motilo sonce.« Kot komorebi.

Dajanje na stran. »Te kozarce lahko zdaj hraniva najmanj štiri leta. Ampak veš, da vsi ti ljudje, ki počivajo tukaj pod rušo, so ves čas nekaj dajali na stran, a kaj jim je to pomagalo? Midva ne bova čakala, ampak bova en kozarec odprla že nocoj.«

V življenju so pomembne stvari. Se vedno trdno držati svojih načel? Spremeniti pogled na določeno stvar? (419-421)

»… se je Philippe spomnil najlepših trenutkov svojega življenja, ki jih je preživel z njima. Trenutkov, ko se je počutil zares ljubljenega in varnega. Trenutkov, ko ni od njega nihče ničesar pričakoval.«