nedelja, 8. junij 2014

Mein Kampf

Marko Zorko
Zelo poživljajoče branje polno intelektualnih domislic in zavojev, disidentskih dogodkov in spominov na neko obdobje. Imela sem čast in priložnost, da sem s piscem, ki je imel fantazijo "hitrejšo od pisanja in je z njo pobegnil daleč naprej, roman pa je ostal zadaj, dokler se ni razblinil v sivi davnini", v družbi spila pivo v nekem irskem pubu v Dublinu. Takrat ga, razen po kolumnah, še nisem poznala, gotovo bi vedela več o njem, če bi prej napisal svoj roman. Njegovi razlogi za to, da ni pisal so bili sicer precej drugačni, v osnovi pa podobni, kot pri Moravii, Austerju ali pa Bukowskem, kot je napisal sam. Poleg hitre fantazije, ga je mučilo tudi to, da je preveč mislil. Kajti, če je predolgo razmišljal o stvareh, ki bi jih rad napisal, je v glavi sestavil že skoraj vse, kar je bilo treba in se mu je upiralo, da bi še enkrat naredil vse narejeno. Ostane namreč samo še tipkanje po tipkovnici in tisti silni trud, ki je potreben, da bi tudi kdo drug razumel tisto, kar je tebi brez velikega truda že znano. Travme s pisanjem je doživljal že v šoli v rosnih letih, ko učitelji niso bili zadovoljni s slovnico v spisih, a kakor piše je šele kasneje prišel do spoznanja, da »jezik ni zato, da mu služimo, ampak zato, da nam služi.« Sicer pa se je on prvi domisli, da bi izdal Nudistično knjigo, popolnoma prazno, samo z naslovom in nič drugega. Kot je napisal, jo je "veliko let kasneje nekdo res izdal, ampak imela je predgovor, ki je obširno pojasnjeval, kaj da to pomeni in kako naj vsak sam napiše svojo knjigo, kar je samo dokazovalo, da neki pisatelj že spet ni šel do konca in ni mogel držati jezika med zobmi." Da ni bila to Ena in edina?
Kot je nekoč dejal Gašper: "Mer-lot!"

Alan Ford

Max Bunker&Magnus, Nenad Brixy
Tokrat izjemoma navajam še prevajalca, ker če kultni strip ne bi bil tako duhovito z izjemnim občutkom preveden v hrvaščino, se najbrž ne bi tako dolgo obdržal niti v naši bivši skupni domovini in ne bi dosegel takšne popularnosti tudi v SRS. Sem pa šele danes, ko sem malo brskala po Alan Fordovi preteklosti ugotovila, da so bile nekatere ilustracije v hrvaškem prevodu zaradi nacističnih simbolov tudi cenzurirane. V slovenščino je bilo prevedenih 51 številk, za priredbo pa je poskrbel Branko Gradišnik. Svojevrsten fenomen tega stripa je, da je bil popularen samo v Italiji in bivši Jugoslaviji (v slednji celo bolj) – čeprav je slavna »cvjećarnica« locirana v New Yorku, strip ni bil nikoli preveden v angleščino, prevajali pa so ga na primer  še v Franciji, na Danskem in v Braziliji, a nikjer ni doživel kaj več kot nekaj prevodov. Dandanes številke Alan Fordov dobimo tudi še v Ljubljani in seveda na Hrvaškem. V Puli ga kupujemo v Merkatorjevi trafiki. Ne boste verjeli – nekaj metrov stran v istem trgovskem centru pa lahko zavijete v lokal z imenom »cvjećarnica«. Ne vem, če so notri kakšni tajni agenti, ker tam še nisem kupovala rož, denar raje porabimo za Alan Forde, ki se počasi nabirajo na Johnovi knjižni polici v Istri, poleg Brysona in Niti vesolja, po njegovem izboru pa manjka še Karel Čapek ali pa Jerome Klapka Jerome. To je pač klasičen izbor prave moške literature, ki jo prebirajo, kadar ne gledajo Starwars, Pet detectiva, oddaj o vesolju ali pa dražb na Discoveryu.
Malce sem zašla od superstripa, katerega prva številka je izšla maja pred 45 leti v Italiji. Čeprav je šlo za komičen strip, pa se je njegova vsebina dotikala socialne in družbene problematike – govoril je o temah, o katerih si drugi niti niso upali pisati.

Za nostalgijo še nekaj citatov nesmrtnih likov Alana Forda, Broja 1, Grunfa, Sir Oliverja, Jeremije, Klodovika, …, ki še vedno včasih pridejo nekje iz podzavesti v pogovore naše generacije. "Tko leti vrijedi, tko vrijedi leti, tko ne leti, ne vrijedi", "Tko hoda, ne trči", "Bolje nešto od nečega, nego ništa od nićega", "Bolje izdati knjigu, nego prijatelja", "Ako kaniš pobjediti, ne smiješ izgubiti", "Bolji je nečastan bijeg, nego častan poraz", "Bolje živjeti sto godina kao miljunaš, nego sedam dana u bjedi", "Halo Bing, kako brat?", "Cijena? Prava sitnica", "Bolje izpasti iz vlaka, nego budala", "Boli me sve, i još mnogo toga". Tudi "Ministarstvo za istraživanje ruda i gubljenje vremena" je že leta del naših pogovorov, ki sežejo na področje birokracije.