Tasmanija

Paolo Giordano

Tasmania. O časih, ki so se spremenili, kako vse to pisatelj spremlja skozi svojo izkušnjo.

Raztrgajmo nebo

Paolo Giordano

Divorare il cielo.  Stil pisanja mi je bil nekoliko podoben kot pri Ferrantejevi, Mezzanitnijevi, Bignardijevi ali Tamarovi, lepo me je vpotegnil v branje. Prej nisem bila pozorna na to, ob zaznamku na koncu knjige sem prebrala, da je vse to prevajala Anita Jadrič. Zelo lepo se bere njene prevode.

Knjigo sem prebrala od začetka do konca, pravzaprav od Giordanovih romanov mi nekako ni šel le Človeško telo.  Pri Raztrgajmo nebo je zgodba lepo tekla, čeprav je včasih zavila v posebno smer. Recimo del v Islandiji.

 

Črnina in srebro

Paolo Giordano

Il nero e l'argento. Zgodba o družini in gospe A. pritegne. Lepo se bere.

Prva njegova knjiga Samotnost praštevil me je pritegnila, mislim da sem potem poskusila še z dvema, a nekako nisem napredovala z branjem. Ta pa je bila zopet prijetno berljiva.

Človeško telo

Paolo Giordano

Il corpo umano. Po Samotnosti praštevil so bila pričakovanja do druge Giordanove knjige velika. Ni mi stekla in nisem je prebrala do konca. Nekje od tretjine naprej samo še po diagonali, če bi slučajno ujela še kaj, kar mi je blizu. Ne vem, morda jaz nisem pravi receptor za dogajanja v vojaških bazah. 

Samotnost praštevil

Paolo Giordano

Pisatelj je mlad fizik, ki je kljub temu, da je vzporedno pisal in delal doktorat iz fizike delcev, dobil eno najprestižnejših italijanskih književnih nagrad Strega. In se znašel v družbi pisateljev, kot je AlbertoMoravia. Tezo za knjigo je zgradil na matematičnih filozofskih osnovah, ki jih je povezal z značajem ljudi. "Praštevila so deljiva samo z ena in sama s sabo. Vsako od njih stoji na svojem mestu v neskončnem zaporedju naravnih števil, stisnjeno med dve števili kot vsa druga, a v primerjavi z drugimi vendarle samo zase. To so nezaupljiva in samotna števila in zato so se Mattiu zdela čudovita." Mattio je eden izmed dveh glavnih junakov zgodbe. Druga je Alice. Vsak zaradi nečesa poseben in zato osamljen med vrstniki. Zaradi sebe. Zaradi osebne zgodbe, ki ga je zaznamovala v preteklosti. Najbrž ima veliko ljudi za seboj nekaj, česar ni uspelo predelati z racionalnimi razmisleki. Vsaj v podzavesti. In to jih spremlja vse življenje.  Zgodbe ljudi, katerih posebnosti imajo podobno počelo lahko najdemo tudi v Steinbeckovih Nebeških pašnikih. Zgodbo, začinjeno s praštevili in drugimi zanimivimi zakonitostmi števil, pa najdemo v Ogawinem Darilu števil.