Analfabetka, ki je obvladala računstvo

Jonas Jonasson

Analfabeten som kunde räkna

S knjigo sem imela podobne težave kot s Stoletnikom istega avtorja. Zaradi nenehnega napletanja zgodbe humor izgubi moč. Še vedno me Paasilinna bolje vpotegne v zgodbo polno humornih domislic kot Jonasson, ki preveč obrača podobne misli in na vsake toliko strani spet postreže z novo. Knjigo sem zaenkrat odložila (102/509), ker sem iz knjižnice dobila drugo (naslednjo v blogu), ki sem jo prebrala na mah. Poleg tega se je analfabetki v knjižnici iztekel rok in jo moram vrniti. Se vrnem k njej, ko mi zmanjka čtiva.

Stoletnik, ki je zlezel skozi okno in izginil

Jonas Jonasson

Kar nekaj časa sem čakala v rezervacijski vrsti knjižnične enote na to knjigo. Potem sem zaradi odhoda na počitnice, vsled pravil knjižnice, rezervacijo odjavila. In se spet postavila v vrsto. In jo dočakala. Muzajoči nasmeh knjižničarja sem si razlagala kot obet humornega doživetja s knjigo. Kaj naj rečem. Švedski Paasilinna? Gotovo je v njem dobil nekaj navdiha, omenja ga celo na strani 105. A po branju mi je Arto še vedno bliže. Zgodbo prežema humor, ki se se mu ne da upreti, a celotna pripoved je za moj okus malo preveč razpotegnjena. Seveda je to razmišljanje subjektivno.