Doris Pilkington. Rabbit proof fence. Tudi to knjigo, sem tako kot prejšnjo brala v
času osame. Nikamor se mi ni mudilo, ne zaradi ritma življenja, ne zaradi tega,
ker rok za vrnitev gradiva v knjižnici ta čas ni tekel. To pa je bila očitno
zadnja, ki sem si jo uspela izposoditi v fizični obliki izmed nabora knjig
Mesta Bere. Škoda, ker je na seznamu še cel kup takšnih z obetajočimi naslovi.
Jih bom pač brala kdaj kasneje.
Zgodba Zajčje ograje me je spomnila na
nek film, ki sem ga gledala pred časom, sem šla malo pobrskat po spletu in videla,
da me spomin ni varal. Ob branju takšnih zgodb se še bolj zavemo nepravičnih
temeljev ureditve današnjega sveta. Čeprav so ponekod storjene krivice
poskusili popraviti, jih pravzaprav nikoli ne bodo. Blaginja nekaterih še vedno
temelji na bedi drugih. Na tem mestu se spomnim Opravičila človeka Cvetko
Vahove, ki ga tudi najdete v tem blogu.
Iz slovarčka na koncu: »marbarn, predmet s čarobno močjo za
zdravljenje ali iskanje izgubljenih predmetov«
Ni komentarjev:
Objavite komentar