Med vrsticami

J.T.Wilson

Behind the Lines. Tale knjiga kratkih zgodb, ki jo je prineslo Mestobere je bila prijetno presenečenje. Lepo so se brale, le ne spomnim se prav dobro prvih, ker sem vmes, misleč, da jo bom morala hitro vrniti v knjižnico, prebrala zadnji roman Ferrantejeve. Kratke zgodbe sem začela brati še preden se je ustavil del sveta, nanje pa sem se vrnila ob zadnji, apokaliptični nekoliko humorni napisani zgodbi prepletenih poti samoreševanja nekaj ljudi, ko je Kitajska z atomsko bombo napadla Avstralijo. Zanimivo, najbolje se je znašel tisti, ki je tudi sicer najmanj načrtoval svoje življenje in se samo prilagajal situaciji. Če bi zgodbo brala pred 12. marcem, bi nanjo verjetno gledala podobno, kot na apokaliptične filme, ki jih te dni veliko vrtijo, torej na neko znanstvenofiktivno situacijo, ki se dogaja nekje drugje in se nam ne more zgoditi. Slike in zgodbe, ki jih, kot na primer v romanu Cesta ali pa Zgodovini čebel, spremljamo z nelagodjem.

Še enkrat sem polistala po zgodbah iz začetka knjige. Nekaj je takih z neprijetnim zapletom in nenavadnim koncem (nenavadnost je skupna značilnost kratkih zgodb tudi sicer). Kakšni dve sta filozofsko življenjski (Cena življenja, Stvar naključja).  Na spletu sem poskušala najti kakšen življenjepis J.T.Wilsona, pa sem bila neuspešna. Zanimala me je predvsem njegova starost, da bi ugotovila pri katerih letih je prišel do določenih življenjskih spoznanj.  Izvedela sem le to, kar piše na zadnji platnici knjige, da je iz Nove Zelandije, živi v predmestju Wellingtona, je literarni popotnik in je svoje zgodbe našel, pa tudi prodajal na ulici. Na spletu ga je namreč vedno premagal njegov soimenjak geodet in geofizik.
Šele kasneje sem našla - pisatelj J.T. je Jason Trevor.