Evelina Umek
Lepo berljive kratke zgodbe, ki za razliko od
mnogih iste literarne oblike ne zaidejo v polje fantastičnega.
Marij Čuk je v spremni besedi izpostavil odnose,
ženske, samoto, ljubezen, spomine, bolečino in vztrajanje.
"Odnos moški – ženska. Nikoli razčiščeno
razmerje, večkrat manjka iskrenost. Strah pred prepustitvijo drugemu. Zaupanje?
Kaj je zaupanje? Tudi večdesetletno skupno življenje lahko skriva v zaklenjenem
predalu svoje pasti in resnice, ki so drugačne od resnic, ki jih pričakujemo od
partnerja ali partnerice. Nikoli do konca in potankosti odkrito čustveno
zaledje sobivajočega, nikoli do zadnjega odkrita njegova (njena) pričakovanja,
le redko potešene najbolj intimne potrebe."
"Ljubezen. Nenehno hlastanje za tem čudovitim
čustvom, ki pa zna biti nadvse kruto in neizprosno. Priklicati nekdanje
ljubezni k ponovnemu žarenju je utopija in zmota. Pa vendar se mnogi ljudje ne
morejo in nočejo sprijazniti z dokončnostjo izgube. Še upajo, kar jih naredi
tragične osebe, ki v očeh in zavesti opazovalca sicer ne morejo računati na
usmiljenje, kvečjemu na uvid, da je ljubezen zmuzljiva. A brez ljubezni je
težko živeti. Dvojina lahko osmišlja. Brez nje zeva prazen prostor, obdan z
molkom, ki ga je težko zapolniti."
"Bolečina ni nekaj fizičnega, pravo bolečino
nosimo v duši."
"Vztrajanje v življenju, čeprav z
neizpolnjenimi pričakovanji, čeprav v navideznem čudaštvu. Preboleti bolečino.
Sprijazniti se z lastno usodo. Čeprav ni možnosti uresničitve vseh lastnih
potreb in želja, je življenje lepota, ki jo napolnjujemo s smislom. Poiskati ga
moramo v nas samih in ne se obžalovati ali obremenjevati zaradi nečesa, kar bi
lahko bilo, a ni."
Ni komentarjev:
Objavite komentar