Mesto bere (medblog)

Presenečena sem bila, ko so mi je ekipa Mesta bere sporočila, da sem bila uvrščena med najbralce letošnjih branj. Gotovo so se zmotili, sem si dejala, saj nisem prebrala tolikšne količine knjig, ki bi me uvrstila na takšen seznam. Ko mi je prijazna bibliotekarka povedala, da gre to priznanje za opise knjig, zbrane v tem blogu, pa me je to izjemno prijetno presenetilo in razveseliloJ Knjige sem namreč prebirala bolj zaradi radovednosti, kaj mi prinašajo, moje pomisli o njih pa zapisovala bolj zase. 

Projekt ljubljanskih knjižnic sem omenila že v enem izmed prejšnjih medblogov, ko sem pisala o bralnih oz. literarnih blogih. Takrat še misleč, da sem tale blog poimenovala preden je nastal mestni bralni projekt in, da sem bila prva, ki sem uporabila končnico »bere«. Kasneje sem ugotovila, da se je projekt začel kakšen mesec pred mojo prvo objavo in kdo bi lahko rekel, da obstaja možnost, da sem kje mimogrede prebrala ime projekta in ga shranila nekje v nezavednem spominu. Vendar lahko zagotovim, da to ne drži. Najprej sem namreč določila ime mojega kuharskega bloga »živakuha« in potem po enakem vzorcu poimenovala še vse preostale štiri.

V Mestu bere sem sodelovala drugič, lani sem brala severno, letos latinskoameriške romane. Prav vesela sem bila, ko sem našla bralni seznam, pri katerem se je nekdo drug potrudil in izbrskal naslove dobrih romanov, med njimi tudi manj brana dela bolj znanih pisateljev. Moji bralni seznami so dotlej namreč večinoma temeljili na priporočilih prijateljev, mame, ki je kakšno knjigo prebrala pred mano ter prijaznih knjižničarjev. Kakšno knjigo sem izbrskala iz polic tudi sama, nekaj avtorjev pa sem obdelala skoraj v celoti tako, da sem poiskala vsa njihova prevedena dela. Zaradi dobrega izbora romanov na bralnih seznamih prejšnjih let, sem jih poiskala na arhivski spletni strani mestne knjižnice in že se veselim novih branj.

Naj izkoristim priložnost in se zahvalim ekipi Mesta bere za vsakoleten trud ob projektu, ki nam bralcem olajša izbiranje čtiva za branje. In čestitam za še en odlično izpeljan projekt!

Lani mi je na zaključni prireditvi sreča prinesla tri citate – Siri Hustved, Paula Austerja in Willa Ferugsona. Slednji je zapisal: »Živeti se ne splača zaradi nekakšne popolne Sreče, ampak zaradi trapastih malenkosti, ki nas razveseljujejo spotoma.« Tudi dobre knjige so tovrstne trapaste malenkosti za razveseljevanje.