Pablo
Neruda
Poezijo
je najlepše brati in slišati v originalu. Pa četudi ne razumeš vsake besede.
Melodija jezika daje občutenje slišanemu in prebranemu. Prevod, pa naj je še
tako dober, ne more vzbuditi enakih občutenj kot poezija v izvornem jeziku.
***
Če te nenadoma ne
bo več,
če nenadoma ne
boš več živela, bom jaz še vedno živel.
Ne upam si,
ne upam si
zapisati tega –
če umreš.
Še zmeraj bom
živel.
(iz
pesmi Mrtva)
***
Včeraj zvečer, ko
sem utrnil luč,
so mi zaspale
korenine
in oči so mi
ostale
ujete med listi,
dokler mi ni že
pozno padla
s senco veja v
spanje,
in po telesu se
mi je vzpela
mrzla noč iz
kristala
kakor prosojen
kuščar.
Tedaj sem zaspal.
Zaprl sem oči in
liste.
(Drevo)
Ni komentarjev:
Objavite komentar