Philip
Roth
Everyman. Še nikoli
se nisem zamislila ob besedi slehernik.
In, da dejansko pomeni to, kar je v angleščini everyman. Vsak človek, vsakdo.
Roth se v romanu dotika podobnih tem, kot jih najdemo v njegovih zadnjih
romanih. Staranja in ob tem doživljanja moškosti, življenja po petdesetem,
spolne sle in navdiha, ki jo daje mladost, bolezni, doživljanja in pričakovanja
smrti, družinskih razmerij, spominov na otroštvo. Vsa dela dajo občutek
avtobiografskega pisanja, prav zaradi včasih precej intimnega razmišljanja o
dogodkih in ljudeh, pa tudi zaradi izbire krajev, kjer se zgodbe odvijajo.
Sicer naj bi šlo za literarno fikcijo, to delo pa spada v sklop del poimenovan »Nemeses«. Najbrž poguba ob iztekanju
življenja.
Čeprav so
teme, ki se jih loteva precej zahtevne in neprijetne za razmišljanje, piše o
njih na zanimiv način. Četudi jih je neprijetno brati, in jih slehernik v
vsakdanjem življenju skuša odrivati na stran, se mora vsakdo z njimi enkrat
soočiti.
Opis
praznine, ko nekoga ni več. »Toda prostor, ki sta ga zavzemala s svojima
telesoma, je bil zdaj prazen. Njune, vsaj do tega trenutka prisotne snovnosti
ni bilo več.«
Ni komentarjev:
Objavite komentar