Haruki Murakami
Naslov knjige si je izposodil pri zbirki kratkih
zgodb Raymonda Carverja, le da je tam šlo za ljubezen. Kako naj začnem? Murakamijevo pisanje mi je enostavno blizu. Čeprav prihaja iz drugega sveta, sveta
pismenk, šintoizma in budizma, drugačnega načina življenja. Pa je skoraj tako,
kot bi bilo pri nas. In kot bi knjigo pisal nekdo tu. Lepo ga je brati, četudi v tej knjigi ne
ponuja napete zgodbe. Sproščujoče. In polno misli, ki najdejo sorodne v mojih
mislih in izkušnjah.
Zapisal je razmišljanja o tem, mogoče tudi kakšna
vprašanja, ki se mu zastavljajo ob tem, kaj pomeni zanj, da teka. Ob tem je
omenil, da je Somerset Maugham zapisal, da se za vsakim britjem skriva filozofija.
Razmišlja, da je mogoče ob tem hotel povedati, da se lahko še v tako
nepomembnem opravilu skriva kakšno razodetje.
Različni ljudje med tekom razmišljajo o različnih
stvareh. Maraton je izredno zahtevna športna disciplina, zato moraš imeti za
premagovanje naporov neko osebno mantro. Eden izmed tekačev si je v glavi ves
čas ponavljal frazo. Pain is inevitable.
Suffering is optional. Torej, bolečini se ne moreš izogniti, trpljenje pa
je osebna izbira. Lahko prenesemo na katerokoli plast našega življenja.
Za glasbo skupine Loving Spoonful je napisal, da se
je ne bo nikoli naveličal. To je glasba, ki se ne pretvarja, da je več, kot je.
»Kot sem že rekel, nimam rad merjenja moči z ljudmi
v vsakdanjem življenju ali pri delu. Slišalo se bo kot obrabljena fraza, ampak
na svetu je cel kup različnih ljudi. Drugi ljudje imajo svoje nazore in po njih
usmerjajo svoja življenja. Jaz imam svoje nazore in po njih usmerjam svoje
življenje. Iz takšnih razlik se v vsakdanjem življenju včasih rodijo
razhajanja, in če se več razhajanj ravno prav ujame, lahko pride do večjih
nesporazumov. Včasih povzroči to nepotrebno trpljenje. Ni mi treba posebej
razlagati, da nesporazumi in trpljenje niso ravno prijetna stvar. Včasih ti
pustijo brazgotine. Lahko so težavna preizkušnja. Ampak s starostjo mi počasi
postaja jasno, da so za ljudi takšne težave in brazgotine do neke mere nujne.
Če premisliš o tem, vidiš, da ravno zato, ker se razlikuješ od drugih ljudi,
lahko vzdržuješ podobo samega sebe, lahko ohraniš sebe kot samostojno osebo. V
mojem primeru to pomeni, da lahko še naprej pišem romane. Prizor, ki ga vidim
pred sabo, lahko zato vidim z drugačnimi očmi kot drugi, občutim ob njem
drugačne stvari, za opis izberem drugačne besede, in ravno zato lahko napišem
zgodbo, ki je lastna samo meni. In to pripelje do dragocene posledice, da
nemalo število ljudi te zgodbe vzame v roke in jih prebere. Zame je
najvrednejše premoženje to, da sem jaz in ne nekdo drug. Brazgotine na duši pa
so povsem samoumevna cena, ki jo mora vsak plačati za svojo enkratnost.«
Ko piše o mladih dekletih, ki tekajo ob reki Charles
in so videti kot brucke harvardske univerze, jih opisuje, da »ima večina drobna
telesa, so izredno vitka, oblečena v temnordeče majice z znakom harvardske
univerze na hrbtu, svetle lase imajo spete v konjske repe, poslušajo svoje nove
iPode in tečejo v ravni črti, kot bi hotele rezati veter. Oddajajo nekaj
napadalnega, tekmovalnega. Kot, da so vajene tega, da ljudje drugega za drugim
prehitevajo. No ja, vsaj tega verjetno niso vajeni, da bi jih drugi
prehitevali. Takoj vidiš, da so nadarjene, zdrave privlačne, resne in da iz
njih kipi samozavest. Njihov tek vsekakor ni tek, primeren za dolge proge.
Slovarska definicija teka na srednje proge je. Njihovi koraki so dolgi, brcajo
ostro in močno. Najverjetneje njihov način mišljenja ne pozna koncepta zložnega
teka in ogledovanja okolice. Jaz sem po drugi strani, in ni me sram priznati,
vajen porazov. Na tem svetu je kup stvari, ki jim nisem dorasel in kup ljudi,
proti katerim nikakor ne bi mogel zmagati. Ampak one verjetno te bolečine še ne
poznajo. In seveda ni nujno, da bi jih kdaj spoznale. Tako razmišljam, ko
gledam njihove ponosne konjske repe, ki plapolajo v vetru, in njihove tanke
tekmovalne noge. Jaz pa v svojem tempu zlagoma tečem dalje po cesti ob reki.«
Je še kar nekaj takšnih zanimivih razpredanj. Ne
bom vam več olajševala dela. Kar sami si jo preberite. Knjigo o pisatelju in
njegovem teku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar