Njegova dela iz devetdesetih (Alkimist, Ob reki Piedri sem sedela in
jokala, Veronika se odloči umreti) so bila svojevrstno branje. Posebej
Veronika, ki jo je avtor postavil v Ljubljano in je nekoliko drugačna od
ostalih njegovih del, ki so obeležena s »spoznanji«. Tu pa se ukvarja tudi z
vprašanjem duševnih bolezni, samomora, posebne ljubezni. Njegove kasnejše knjige mi nekako niso šle.
Morda so si bile vse preveč podobne med seboj, preveč plitvo poduhovljene.
Enostavno, niso mi blizu.
Ob prebiranju njegovega življenjepisa mi nekako ni jasno, kje je našel Ljubljano za zgodbo o Veroniki. V Slovenijo naj bi prišel šele leta 2005, knjiga pa je bila napisana že v devetdesetih. Nekje sem zasledila, da je zgodbo postavil v malo znano evropsko državo. Mogoče je bil vzgib podoben, kot pri Ali G-ju, ki je v svojem filmu na meji grdo predstavnico ženskega spola pregnal nazaj v Slovenijo in tudi verjetno še ni bil v naši mali deželi. Poiščimo nekaj nepoznanega, kajti to (nepoznano), nam gotovo ne more ničesar zameriti.
Ob prebiranju njegovega življenjepisa mi nekako ni jasno, kje je našel Ljubljano za zgodbo o Veroniki. V Slovenijo naj bi prišel šele leta 2005, knjiga pa je bila napisana že v devetdesetih. Nekje sem zasledila, da je zgodbo postavil v malo znano evropsko državo. Mogoče je bil vzgib podoben, kot pri Ali G-ju, ki je v svojem filmu na meji grdo predstavnico ženskega spola pregnal nazaj v Slovenijo in tudi verjetno še ni bil v naši mali deželi. Poiščimo nekaj nepoznanega, kajti to (nepoznano), nam gotovo ne more ničesar zameriti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar