Orhan Pamuk

Ko začneš z branjem njegovih knjig, jih postopoma predelaš vse. Poseben način pisanja, za posebne priložnosti. Najprej Sneg, potem še Istanbul, Ime mi je rdeča, Črna knjiga in Bela trdnjava. Mehkoba pisanja, ki je značilna za vse orientalske avtorje. In neka melanholija, ki pride do izraza predvsem v Istanbulu, mestu, kjer prihajajo skupaj različne kulture, različne vere, različni pogledi na svet.

Verjetno bi po tej knjigi morala še enkrat v to mesto ob Bosporju. Tam smo bili namreč precej na hitro, po sicer predčasno končani poti po Turčiji.

Čaka me še Muzej nedolžnosti.