David Brooks
The conversation. Prijetno presenečenje. Našla sem jo
na polici priporočenih knjig v knjižnici. Morda me je nekoliko pritegnila tudi
naslovnica, ki je kazala na bolj sproščen, morda celo kulinarični žanr. Obojega
je bilo, gurmanskih opisov hrane in vin ter sproščenega večernega ozračja, ki
je vpotegnilo popolna tujca v pogovor o njunem življenju. Presenetilo me je, da
se zgodba avstralskega pisatelja dogaja prav v Trstu, da pozna Kras in Piran. V
življenjepisu na spletu sem kasneje prebrala, da je zaradi očetove službe
mladost med drugim preživljal tudi v Jugoslaviji, sklepam, da prav v tem
severno jadranskem delu.
»Morda ima to res zvezo. Nedolžnost.
Mladost. Ko so stvari bolj mogoče. Ko je več stvari mogočih. Izkušnje nas
spremenijo. Videl sem, kako so zagrenile mnogo ljudi, jih naredile bolj
previdne. Nabirate si odgovornosti. Vedno več stvari tvegate. In vedno manj
časa, da bi si opomogli od izgube …«
Ni komentarjev:
Objavite komentar