Materinstvo

Sheila Heti

Motherhood. Res poglobljena razmišljanja o potencialnem materinstvu in življenju nasploh. Dilema, ali materinstvo ali ne, se pisateljici postavlja posebej zato, ker je umetnica in se boji, da obojega skupaj ne bi zmogla. Zanimivo branje, čeprav bi lahko rekli, da se mestoma že malo vleče, a me je kljub vsemu pritegnilo, da sem brala prav do konca.

»Duša časa.«

»Mogoče mi, če mi uspe predvideti ta cikel, lastnih razpoloženj ne bo treba jemati tako osebno ali izvajati takšnih gimnastičnih trikov, ampak jih bom lahko videla kot to, Kar so: del narave, tako kot so oblaki del neba. Mogoče moja razpoloženja pričajo o tem, da je človek del časa, ali da je vezan na čas ali da je čas. Še zlasti žensko telo izraža čas in je s časom tesno povezano.«

»Najbolj ženski problem je, da si ne odmeriš dovolj prostora ali časa ali pa ti tega ne dovolijo. Strpamo se v trenutke, ki si jih dopustimo, ali v trenutke, ki so nam jih dopustili drugi. Ne pretegujemo se ležerno v času, ampak si skopo nakazujemo najmanjše odmerke časa, v katerih naj bivamo. Pustimo, da vsi tiščijo v nas. Same do sebe skoparimo s prostorom in časom.«

»Naključnost je brez haska in nikamor ne pelje! Bolje je, če v nič ne verjameš, kot če v stvari verjameš po naključju, kakor nanese. Bolje je, če premoreš kakšen temelj, da naj opreš svoje vedenje in življenje, kot pa takšno naključnost in nenačrtnost, ki te prav tako lahko pripeljeta v absurd kot pa do česa resničnega. Le strah nas žene, da pregloboko vrtamo po svojih odnosih, in le sla po moči nas žene, da pregloboko vrtamo po neznanem. Ničesar, kar bi bilo vredno vedeti, ni mogoče res vedeti, in čustva v svojem nenehnem plimovanju ne morejo biti tisto, kar nas vodi skozi življenje, ki je kot nalašč ustvarjeno za to, spravlja čustva v takšno plimovanje. Vsi smo odvisni drug od drugega in vsi toliko potrebujemo. Kar šteje, je, da zmagamo – da ukinemo mejo med duhovnim in telesnim ter končno postanemo celi. Demona moramo prositi za blagoslov, vse drugo pa pozabiti.«

»Želje vodijo v kopičenje življenja, je posvaril. Bal se je, da bi ga, če bi začel slediti svojim željam, vse tisto, kar bi nagrabile na kup, navsezadnje zasulo in bi njegov jaz popolnoma izginil.«

»Francoski mladenič, ki me je danes odpeljal na letališče Charles de Gaulle je rekel, da je po njegovem prava umetnost nevidna.«

»Sčasoma se mi bo ljubosumje, upam, poleglo. Miles je rekel, da je po njegovem na tem svetu edino vredno biti spodoben in pogumen človek in da nikoli ni naredil česa takega – da bi ženski lagal, ali jo slepil. Samo dve možnosti imam: da mu zaupam, ali da ga sumničim, da mu verjamem, ali dvomim vanj. Potem je prav, da se mu odločim zaupati, saj kaj pa imam od tega, če sumničim in dvomim? To mi zadaja bolečino že vnaprej, pred morebitno resnično bolečino.«

»Naučiti se moraš prenašati več nelagodja. Pogumnejša bodi. Kaj pa boš našla, če zbežiš? Če ostaneš, boš morda ugotovila, kako močna si – koliko preneseš, da je v redu, če te kaj prizadene.«

Tudi razglabljanje o tem, ali je ženska lahko sama sebi namen.

Sem imela premalo označevalnih listov, da bi zabeležila zanimivosti. Pa še pretipkavanje vzame veliko časa.