Ivana pred morjem

 Veronika Simoniti

Prav težko sem se dokopala do tele e-knjige, čeprav je imajo v mestni knjižnici 60 izvodov. Kadarkoli sem si jo želela izposoditi, ni bilo nobenega izvoda na razpolago. In po tej poti ni možna niti rezervacija. No, nekega vročega avgustovskega dne mi je le uspelo.

Lepo se bere, obe zgodbi potegneta. Tako tista vnukinje v sedanjosti, kot tista zapisana bolj v arhaičnem jeziku v sedanjem času babice Ivane. Ob branju zgodb iz preteklosti se zamislim, da naše življenje ni prav nič bolj burno. Pravzaprav je bilo takrat bolj, ker so bili odkloni manj sprejemljivi in čas teže premagljiv. In čas čakanja na pošto se je skrajšal, zato se nam najbrž dogaja, da bolj neučakano čakamo na kakšno sporočilo ali namig. Potrpljenje je božja mast, je dejal pokojni sosed, zdravnik imunolog.

Življenje v času Ivane me je spomnilo na tisto,  opisano v družinski sagi Bogdana Novaka. Dogodki na kranjske gestapu pa na tiste iz In ljubezen tudi.

Lykke

 Meik Wiking

Brala sem že njegovo Hygge, pa mi je bila manj blizu kot tista od Luise Thomsen Britts. Sicer je zapisanih kar nekaj zanimivih informacij, knjiga je prišla kot nalašč za čas pred spanjem, ko se morajo misli razpoditi in dati prednost spancu. Prebirala sem jo v času lock downa, ko sem čez dan brala elektronske knjige, ki pa niso primerne za čas pred spanjem. Zaradi melatonina ali česa že?

Resnica o aferi Harry Quebert

Joël Dicker

La Vérité sur l’affaire Harry Quebert . Kriminalka z elementi ljubezenske zgodbe. Okvir zgodbi je pisateljeva (ne)moč pisanja, s katero se ukvarja prenekateri pisec. Ni pa razbrati tako avtobiografskih elementov, kot npr. pri Austerju. Čeprav gotovo so, ker jih večina pisateljev, ki piše o tem, kako ne more pisati, želi dati iz sebe.

Ta zgodba se v primerjavi s prejšnjo, ki sem jo opisala v tem blogu,  ni končala prehitro. Pisatelj je mojster zavlačevanja in držanja bralca v napetosti do zadnje strani.

Kot Harrya Queberta sem  si med branjem predstavljala Anthonija Hopkinsa, morda zato, ker sem ga pred kratkim videla v filmu, kjer je igral ugrabljenega Heinkena. Z likom iz nadaljevanke, posnete po tem romanu, katere napovednik sem si ogledala po branju knjige nekako nisem bila zadovoljna z videnim.

Problemov se ne moreš znebiti s potovanjem na drug konec sveta. Problemi so tvoja percepcija, so v tebi in gredo s teboj. »Vendar je bila Florida očitno samo poskus pobega; že dva tisoč let pred mano je filozof Seneka trpel iste muke. Kamor koli pobegneš, se ti problemi vtihotapijo v prtljago in grejo povsod s tabo.«

»Nisi še dojel, kako pomembno je, da znaš pasti.«

O pisanju.

»Tekst ni nikoli dober, mi je govoril. Samo, da je v kakšnem trenutku manj slab kot prej.«

»Harry me ni učil samo pisati, učil me je, kako naj si odprem duha. Vodil me je v gledališče, na razstave, v kino. Tudi v Symphony Hall  v Bostonu; rekel je, da ga lepo zapeta opera spravi v jok.«

»Ker je pisanje dalo mojemu življenju smisel. Če mogoče še nisi opazil, življenje na splošno nima smisla. Razen če se ne potrudiš, da mu ga daš, če se ne boriš vsak dan, da bi Bog dal, da bi dosegel ta cilj. Marco, nadarjen si; daj življenju smisel, vdihni zmago v svoje ime. Biti pisatelj pomeni živeti.«

O ljubezni (in času).

»Ljubezen ni dolžnost.«

»Ne skrbi, čas bo hitro minil. Kadar ljubiš čas beži.«

Utrujenost in strah sta lahko v pomoč. »Nikoli ne dovoli, da ti utrujenost ali strah preprečita pri ti na cilj: Nasprotno, celo uporabi ju, da ti pomagata naprej.«

 

Popolna akustika

Daria Bignardi

L'acustica perfetta. Zahvaljujem se sodelavki za hint za tole knjigo. Dala mi ga je sicer že lansko poletje, a šele letos sem prišla do tega, da jo vzamem v roke – letos v teh posebnih časih seveda v elektronski različici.

Morda je imel roman prehiter razplet, kot bi se pisateljici začelo nekam muditi. Težko je ujeti mero. Nekateri pisatelji pa pišejo vmesna poglavja, so mojstri v podaljševanju knjige. Čeprav so spregledani. Poglavja, ki jih uporabljajo kot mašila, bralci kaj hitro preskočimo. Kot rečeno v tem romanu jih ni bilo, zaključek je imel hitrejši ritem, kot preostala knjiga. Morda zaradi vesoljne energije?

O tem, da se naš značaj spreminja, da smo drugačni kot smo bili. Zaradi vseh izkušenj, ki so za nami. »Danes česa takega ne bi mogel več. Postala si preobčutljiva, vse jemlješ preresno.«

Razkritje spremeni pogled. »Še pomislil nisem, da bi mi ženska mojega življenja, moja žena, lahko lagala. … Moral bi ti reči kaj v tolažbo, ampak tudi mene ni nihče tolažil. To razkritje je bil prvi med majhnimi in velikimi udarci, ki si mi jih zadala v vseh teh letih. Rad bi ti bil v oporo, hotel sem ti izkazati ljubezen, toda nekje v meni je tlelo spoznanje, da je nekaj, neka tvoja odločitev – že načela popolnost najinega komaj rojenega zakona. To je bilo prvič, da si mi vzbudila občutek nedoraslosti.«

Treba se je soočiti takrat, ko je aktualno. »… mene pa je preplavila jeza, ker mi je prej lagala, vendar ji tega nisem pokazal, delal sem se , kot da ni nič. Danes vem, da sem tisti večer naredil napako. Moral bi ji povedati, kako neznosna mi je misel na to, da se mi je zlagala.«

»Občutek ni prijeten. Rad bi jo izbrisal, preden bi jo začel sovražiti. Naredila je nekaj nerazumnega, nezrelega, neumnega, a še zmeraj je moja žena, še zmeraj je Sara. Ne bi je rad zasovražil.«

Energija. »Klara ne prenese naglice. V vsem kar počne, si prizadeva za pravi tempo. Trdi, da ima vsaka stvar svoj ritem, da je treba živeti v skladu z vesoljno energijo.«

Smo lahko sami brez samih sebe? »Rada bi nekoč hodila sama, ampak res sama, brez same sebe.« (Dino Campana) 

»Radosti so darovi usode, njihova vrednost je v sedanjosti. Bridkosti so vrelec spoznanja in se njihov pomen kaže v prihodnosti.« (Steiner) 

O prosojnosti zraka v Rimu. »Kako lep je Rim. Danes ni sonca, lahen vetrič vleče po nebu bele in sive oblake. Svetloba je bleda, zrak je prosojen.«

»Telesna lepota in čutna ljubezen mineta. Kaj še ostane?«

Tosca, tretje dejanje 

Genesis, Arpeggio 

Horizons, Foxtrot 

Guaranted. Eddie Vedder 

Shubert, Sonata arpeggione 

Zamaknjenost Lol V. Stein

 Marguerite Duras

Le ravissement de Lol V. Stein. Tudi v angleškem prevodu 'ravishing' si lahko predstavljamo prevzetno ali očarljivo Lolo Valerie. Morda pa pojem 'zamaknjenost' bolj odraža njeno posebno stanje po dogodku, ki ji je spremenil življenje. Dogajanje spominja na prevzetnost in pristranost, le da se ta ne godi na britanskem otočju, ampak v eni izmed njenih bivših kolonij Indiji.

O nujnosti bolečine za spoznavanje samega sebe. »Spoznavanje sebe ni mogoče brez vstopa v bolečino. Pot vanjo in iz nje privede do spoznanja in sprejetja samega sebe.«

V tem odstavku sta mojo pozornost vzbudili dve besedni zvezi. Neskončnost trenutka in gostota noči. »Nista presenečeni, spogledata se za neskončen trenutek, neskončen, odločata se o tem, da je to nemogoče opisati, nemogoče je pojasniti trenutke, ki so se zgodili tiste noči, katere resnično gostoto poznata le onidve, noči, ko sta gledali, kako ena za drugo odpadajo ure, do zadnje, tiste, ki je razkrila, da je ljubezen zamenjala roke, ime, ljubezen, ki je zamenjala eno zablodo za drugo.«