Ubežnica

Alice Munro

Runaway. Kratke zgodbe nobelove nagrajenke. Nekaj koncentracije in pravega razpoloženja je potrebnega za branje.

»Če je bila podobna komerkoli v Sylviinem življenju, so bila gotovo nekatera dekleta, ki jih je poznala v srednji šoli – tiste, ki so bile bistre, a nikoli prebistre, dobre športnice, a ne goreče tekmovalne, vedre, a ne razposajene. Naravno srečne.«

»Vedno sem čutila potrebo po pristnejšem življenju. Vem, da ne morem pričakovati, da bosta to razumela.«

»Malo ljudi, zelo malo, jih ima zaklad, in če ga imaš, se ga moraš oklepati. Ne smeš se dati pregovoriti, in si pustiti to vzeti.«

Se pa v eni izmed zgodb pojavi Črnogorec. Pisateljica nacije očitno ne pozna prav dobro, ker so izpostavljene precej drugačne značilnosti, kot jim jih običajno pripisujemo tisti, ki živimo geografsko bliže. »To po čemer slovijo Črnogorci, je kričanje in vpitje in pretepanje.« Moram reči, da med obiski v Črni gori tovrstnih značilnosti nisem opazila.