Ljubezen etc.

Julian Barnes

Love etc. Nadaljevanje Prerekanj. Kdor jih je prebral, bo v roke vzel še to knjigo, ker ga gotovo zanima, kaj se je dogajalo naprej z Gillian, Stuartom in Oliverjem. In dobil še kar nekaj pogledov na odnose med ljudmi in njihova duševna stanja iz različnih zornih kotov.

Razlika v značajih. »Predvsem morate razumeti, kako si Stuart želi, da bi ga marali, kako potrebuje vašo naklonjenost, medtem ko si Oliver nekako težko predstavlja, da ga ne boste. Kako skeptično me zdajle gledate. Resnica je, da sem v teh letih opazovala ljudi, kako so bili proti Oliverju, hkrati pa skoraj istočasno podlegali njegovemu šarmu.«

»Stuarta in Oliverja sem imela zmeraj za nasprotna pola nečesa … mogoče odraščanja. Stuart je mislil, da je odraščanje povezano s prilagajanjem, s tem, da ljudi razveseljuješ, da postaneš član družbe. Oliver ni imel tega problema, zmeraj je imel več samozaupanja.«

»Vsako jutro, ko se dekleti odpravita v šolo, ju poljubim in rečem: «Rada vaju imam.« To rečem zato, ker je res, ker morata to slišati in vedeti. To rečem tudi zaradi čarobne moči, zaradi sposobnosti, da besede varujejo pred svetom. Kdaj sem to nazadnje rekla Oliverju? Ne spomnim se. Po nekaj letih sva se navadila spuščati »te«. Eden od naju je rekel »ljubim«, drugi pa »jaz tudi«. Pri tem ni nič šokantnega, nič neobičajnega, nekega dne pa sem se zalotila pri razmišljanju, ali to ni značilno. Kot da ne bi več prevzemali odgovornosti za občutke. Kot bi postali nekako splošnejši, manj usmerjeni.«

 … »Organiziraš poroko, ščitiš svoje otroke, obvladuješ ljubezen, upravljaš svoje življenje. Včasih se ustaviš in se sprašuješ, ali je to vse res. Ali ti upravljaš svoje življenje, ali življenje upravlja tebe?«

»Rekel sem, da to kar najdete, ni nujno tisto, kar hočete. Vzemimo ljubezen. Ni tako, kot smo si predstavljali, da bo.«

»Uživaj ta trenutek. Saj ga. Poskusi različne stvari, saj jih. Ne naveži se. Saj se ne. Samo enkrat si mlada. Saj vem. Uživaj svojo svobodo. Saj jo poskušam.«

»Če bom kdaj imel svoje otroke, jih gotovo ne bom spodkopaval, tako kot so spodkopavali mene. Ne mislim, da jih je treba razvajati, mislim pa, da jim je treba vliti občutek lastne vrednosti. Prepričan sem, da je to enostavneje reči, kot storiti, pa vseeno.«

O sprejemanju odločitev. »Skratka, bil je eden tistih značilnih zakonskih prizorov, ko se napol pogovoriš, nato pa sprejmeš odločitev na podlagi vsega, o čemer nisi govoril.«

O potrebi po pojasnjevanju. »To je še ena stvari, ki sem jih odkril, odkar sem starejši. Če nočete,vam ni treba pojasnjevati.«

O zorenju otrok. »Dekleti sem zmeraj hotela naučiti, da želeti si nekaj ni nič pretirano dobrega ali krepostnega. Seveda jim tega ne povem na tak način. Pravzaprav jim tega sploh ne govorim pogosto. Najboljša lekcija za otroke je tista, ki se jo naučijo sami.« … »Mislim, da se otroci zlahka navadijo verjeti, da je že to, da samo rečejo, kako si kaj želijo, zanimiv in dragocen izraz njihove osebnosti. Mislim tudi, da je to slabo zanje v kasnejšem življenju: nekaj si želiš, to dobiš. V življenju ne bo tako. Kako otroku pojasniš, da je kasneje v življenju normalno, da si nekaj želiš, ne da bi imel najmanjšo možnost, da to dobiš? Ali obratno: nekaj dobiš in potem ugotoviš, da si tega sploh ne želiš, ali da ni tako, kot si pričakoval ali pričakovala, da bo.« Česa vsega nismo vedeli, ko smo vzgajali otroke.

O hrepenenju na starejša leta. »Hrepenim bridko in brez prestanka, po tem, da bi bila znova mlada. Svojo starost sovražim bolj od vsega, kar sem sovražila v mladosti. Hrepenim po ljubezni. Hrepenim po tem, da bi bila ljubljena. Hrepenim po seksu. Hrepenim po tem, da bi me kdo objemal in božam. Hrepenim po fuku. Hrepenim po nesmrtnosti. Hrepenim tudi po tem, da bi umrla v spanju …«