Vladimir Nabokov
Knjiga je bila po podatkih na predstrani sicer
prevedena iz ruščine, čeprav je bila v originalu napisana v angleščini, prav
zato, da bi ujela duh ameriškega življenja (priporočam branje sklepne besede in
pripisa avtorja k izdajama v obeh jezikih). Ameriški duh veje tudi iz potovalne
gradnje dogajanja v romanu, ki spominja na Kerouaca.
Namig za branje sem sicer dobila v Prebiranju
Lolite v Teheranu, kjer zaradi odvzetih možnosti razprave na univerzi, manjši
ženski krog v domačem okolju profesorice analizira romane zahodnih avtorjev.
Sedaj, ko sem prebrala Lolito, si bom zagotovo še enkrat izposodila prebiranje
v Teheranu in ga pogledala še v luči poznavanja predmeta proučevanja. Nekateri
odlomki tega romana pa so me navedli na to, da zaradi moške perspektive še
enkrat preberem Moraviina romana Zakonsko ljubezen in Prezir ter Kureishijevo
Intimnost. "Kratko in malo vam ne morem povedati, kako blaga, kako
ganljiva je bila moja uboga žena!"
Sicer se je Nabokov pretanjeno lotil psihološkega
profila protagonista zgodbe (zaradi njegove nravi težko napišem junaka), za
običajnega človeka brez tovrstnih motenj osebnosti, je branje mestoma težavno,
ker je nemogoče najti razumevanje za njegove misli in dejanja, kaj šele, da bi
se lahko poistovetil z njim. Če damo zahtevno vsebino na stran, je slog
pisatelja (in prevajalca) bogat in priteguje k branju.
Zanimive so njegovi opisi nesnovnih stanj, kot so
"kovinski mrežasti svet vzrokov in posledic" ali pa "gazasto
siva celica spominov". Ali pa atmosferskih pojavov, prepletenih z
doživljanjem: "Gostil se je topel polmrak in prehajal v noč, polno slasti.
"
O svetlobah in sencah nekega obdobja (Licht und
Schatten). "Ko se oziram na to obdobje, vidim, kako je natančno razdeljeno
na širno svetlobo in ozko senco: svetloba se nanaša na veselo iskanje po
knjižničnih dvoranah; senca pa na trpinčenje v željah, v nespečnosti – skratka
v tem, o čemer sem že dosti govoril."
Ni komentarjev:
Objavite komentar