Rdečelaska

Orhan Pamuk

Kırmızı Saçlı Kadın. Če prevedemo dobesedno te tri turške besede, pomenijo rdeča, las in ženska.

Spet čudovita zgodba, pisana z mehko besedo. Ljubezen sicer ni prekašala tiste, ki jo je Kemal gojil do Füsun v Muzeju nedolžnosti. Se pa spet dotakne gledališča in levo usmerjenih aktivistov kot v Snegu.

Rdeča nit zgodbe je primerjava z legendama o Suhrabu in Rustemu ter Ojdipu in Laju.

Pamuk se je spet, kot v Muzeju nedolžnosti, dotaknil občutenja sreče. Tu je sicer manj pisal o občutkih, ki bi lahko bili sreča in so tako značilni za omenjen roman. »Ko sva se ob večerih spuščala proti Öngörenu, sem povsem jasno čutil vzrok svoje sreče.« 

Govori pa tudi o svobodi. »Svoboda pomeni, da se človek ne meni za zgodovino in etiko. Si kdaj vzel v roke kakšno Nietzchejevo knjigo?«

Tudi o naključju in pomenu. »Gledališče me je naučilo, da imajo v življenju stvari, ki jih štejemo za naključje, nek pomen.«

Navdih je bila rdečelaska Danteja Rossetija.